Ustavni sodnik Klemen Jaklič o neustavnosti določitve volilnih enot: Stroka padla na izpitu skupaj s politiko, volilni sistem v Sloveniji je eden najbolj omejujočih!

  • Napisal  Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. (Foto: STA) Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. (Foto: STA)

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v neskladju z ustavo, proti ugotovitvi, da volilna zakonodaja volivcem zagotavlja odločilen vpliv, pa so glasovali le trije izmed ustavnih sodnikov. Jaklič tako v svojem ločenem mnenju ugotavlja, da je stroka padla na izpitu skupaj s politiko, in opozarja, da je volilni sistem v Sloveniji z vidika vpliva volivcev in političnih strank eden najbolj omejujočih. Tudi ustavni sodnik Šorli na podlagi konkretnih primerov nekaterih evropskih držav ugotavlja, da v Sloveniji stranka pravzaprav volivcu vsili kandidata.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti več členov zakona o volitvah v državni zbor, ki jih je tudi izpodbijal državni svet. Neustavni 4. člen zakona o določitvi volilnih enot določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov je člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ. Po poročanju STA so namreč ugotovili, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev velika in se še povečuje, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.

Glede 4. člena le ena ustavna sodnica proti, kar trije pa se niso strinjali, da volilna zakonodaja volivcem zagotavlja odločilen vpliv

Odločitev o neustavnosti člena so ustavni sodniki po poročanju STA sprejeli z osmimi glasovi za in enim proti, proti je glasovala le Špelca Mežnar. Pri tem je ustavno sodišče pojasnilo tudi, zakaj se ni odločilo za razveljavitev člena. Kot so zapisali, bi razveljavitev pomenila, da območja volilnih okrajev ne bi bila določena, kar pa bi onemogočilo izvedbo morebitnih volitev. Državni svet je izpodbijal tudi 7., 42., 43., 44., 90., 91., 92. in 93. člen zakona o volitvah v DZ, ker je menil, da so med drugim v nasprotju s petim odstavkom 80. člena ustave, ki pravi, da morajo imeti volivci odločilen vpliv na dodelitev poslanskih mandatov. Za 7., 42., 43. in 44. člen je ustavno sodišče soglasno ugotovilo, da niso neustavni. Ustavnosti 90., 92. in 93. člena ustavno sodišče ni presojalo, ker je ocenilo, da je dovolj presojati drugi odstavek 91. člena, ki govori o tem, kateri kandidati z liste so izvoljeni v DZ. Ustavno sodišče je pri tem ugotovilo, da izpodbijani člen ni neustaven, ker zagotavlja odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom, saj o tem, kdo bo izvoljen, odločajo volivci, ne pa predlagatelj liste kandidatov. Za ugotovitev, da volilna zakonodaja volivcem zagotavlja odločilen vpliv pri dodelitvi poslanskih mandatov, je glasovalo šest ustavnih sodnikov, proti pa so bili Klemen Jaklič, Marko Šorli in Etelka Korpič – Horvat.

Ustavno sodišče RS (Foto: STA)

Jaklič: “Stroka je padla na izpitu skupaj s politiko!”

Kot izhaja iz ločenega mnenja Jakliča, 4. člen zakona o določitvi volilnih enot ni protiustaven zaradi razlogov, v katere se je zapletla država, da bi se izognila strokovni in politični blamaži, pač pa člen uzakonja hudo kršitev enakosti aktivne volilne pravice. “Glede odločanja o odločilnem vprašanju, katerim od med seboj tekmujočih kandidatov z iste strankarske liste v neki volilni enoti bodo dodeljeni mandati, ki jih je stranka tam dobila, in katerim ti mandati ne bodo dodeljeni, ta člen namreč nekaterim volivcem daje en glas, drugim pa skoraj štiri,” je Jaklič zapisal v svojem mnenju. Stroka, ki je pri izdelavi takšnega volilnega sistema sodelovala in ga brez tovrstne kritike pustila skozi politično sito ali ga morda celo predlagala, je po njegovem mnenju padla na izpitu skupaj s politiko. Da je kršitev v resnici izjemno huda, pojasnita že osnovno poznavanje ustavnosodnih meja ter primerjalni pregled tega temeljnega jamstva – enakosti volilne pravice oziroma “one person one vote”. V ZDA od šestdesetih let 20. stoletja naprej velja ena od najdoslednejših izvedb tega načela; tam so že najmanjša procentualna odstopanja v velikosti okrajev (že enoodstotna) razveljavljena kot kršitev enakosti volilne pravice in spoznana kot protiustavna. Odstopanja se sicer po Jakličevih navedbah izjemoma pojavljajo do 10 odstotkov, nikoli pa do 15 odstotkov, razen če gre za posebne okoliščine, kot je na primer varstvo manjšin. V Sloveniji pa to odstopanje v velikosti okrajev znaša kar do 373 odstotkov!

Ddr. Klemen Jaklič (Foto: STA)

Jaklič je tudi glasoval proti 1. točki izreka – trenutna ureditev slovenskega volilnega sistema namreč po njegovem mnenju prav tako ne zadosti izrecni zahtevi ustave po odločilnem vplivu volivcev na dodelitev poslanskih mandatov. “Pravni pojem 'odločilni vpliv' je mogoče razumeti na vsaj tri različne, a medsebojno dopolnjujoče se osnovne načine, pri čemer trenutni volilni sistem ne zadosti nobenemu od teh in s tem tudi ne omogoča odločilnega vpliva v skupnem pomenu vseh treh vidikov,” navaja v svojem ločenem mnenju.

Prvič, trenutna ureditev ne zadosti ustavi, ker imajo volivci iz najmanjših okrajev do 373 odstotkov večji vpliv na to, kateri kandidat iste stranke bo sedel v parlamentu, kot volivci iz večjih okrajev.

Drugič, volilni sistem v Sloveniji je z vidika vpliva volivcev in političnih strank eden najbolj omejujočih. Bistveni vidik odprtosti volilnega sistema za vpliv volivcev na dodelitev mandatov se v literaturi meri že s tem, ali lahko volivec ob oddaji glasu izbira med več kandidati iz iste politične stranke, ali pa je politična stranka sama tista, ki je v okraj, kjer volivec glasuje, vsilila le enega kandidata te stranke, tako da volivec nima izbire glasovati med več imeni iste stranke, ampak lahko glasuje le za tistega enega, ki ga je tja postavila politična stranka sama.

Tretjič, odločilni vpliv volivcev na dodelitev mandatov je mogoče ocenjevati tudi z vidika, ali je ta vpliv takšen, da je z vsakega volilnega območja, kjer si imel sam možnost dejansko glasovati, izvoljen vsaj en oziroma več poslancev. “Če z volilnega območja, kjer si imel dejansko možnost glasovati, ni nobenega izvoljenega poslanca (mandata), potem je tvoj vpliv na dodelitev mandatov neznaten. Če je takih volilnih območij brez poslanca veliko, je s tem tudi veliko volivcev brez odločilnega vpliva,” je še zapisal Jaklič.

Tudi Šorli na podlagi konkretnih primerov ugotavlja, da v Sloveniji stranka volivcu vsili kandidata

“Strinjam se lahko s stališčem večine, da ustavne zahteve po odločilnem vplivu volivcev na dodelitev poslanskih mandatov ni mogoče razlagati v smislu največjega mogočega vpliva posameznega volivca,” pa je v svojem ločenem mnenju napisal ustavni sodnik Marko Šorli, a opozoril je: “To pa ne pomeni, da je vsak vpliv volivca šteti kot odločilen. Znotraj proporcionalnih volilnih sistemov obstaja vrsta načinov, ki v različni meri omogočajo vpliv volivca na razdelitev mandatov.” Zapisal je še, da ni mogoče pravnega pomena “odločilen vpliv volivcev” razlagati na abstraktno regulativni ravni, pač pa na podlagi konkretnih zgledov, pri čemer je navedel Avstrijo, Belgijo, Finsko, Irsko, kjer lahko volivci izbirajo med različnimi kandidati iste stranke, v Sloveniji pa to ni mogoče. Tukaj je kandidat namreč vsiljen volivcu s strani stranke. Šorli je še zapisal: “Če bi ustavno sodišče resno upoštevalo ustavno zahtevo, da mora volilni sistem volivcem zagotavljati odločilen vpliv na določitev mandatov, bi moralo v primerjavi s številnimi tujimi proporcionalnimi sistemi ugotoviti, da je vpliv volivcev na razdelitev poslanskih mandatov v resnici majhen in vsekakor ne odločilen in je zato izpodbijana ureditev v neskladju z ustavo.”

Ustavni sodnik Marko Šorli (foto: STA)

J. Ž.

nazaj na vrh