Tudi Šarec in njegova znanka Nataša H bosta morala na zaslišanje pred Knovs.

  • Napisal  vir. nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Marjan Šarec in tajna agentka N.H. (vir STA, Tarča na RTV SLO) Marjan Šarec in tajna agentka N.H. (vir STA, Tarča na RTV SLO)

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je danes razpravljala o razrešitvi zapleta pri nadzoru nad kadrovanjem na Sovi. Kot pojasnjuje predsednik Matej Tonin, bodo na podlagi zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb pred Knovs povabili tudi premierja Marjana Šarca, njegovega svetovalca za nacionalno varnost Damirja Črnčeca, direktorja Sove Rajka Kozmelja, Šarčevo znanko Natašo H. in še nekatere druge. Knovs je danes prav tako sprejel javni del poročila o arbitraži. “Boste prebrali, boste presenečeni. Zagotovo boste lahko videli, da smo vsaj eno osebo ujeli na laži. In to potrjeno s pisnimi mnenji in dokazi vsaj treh državnih institucij,” obljublja Tonin.

 

V minulih mesecih so odmevali napeti odnosi med Knovsom in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova), ker ta komisiji ne želi predati dokumentacije v zvezi s kadrovanjem na agenciji, ker zatrjuje, da Knovs za tak nadzor ni pristojen. V središču je zaposlitev Šarčeve znanke na Sovi.

Matej Tonin je v današnji izjavi po seji komisije spomnil, da je želel zaplet rešiti po pravni in demokratični poti. Zato je na sejo povabil tudi vodjo zakonodajno-pravne službe DZ (ZPS) Natašo Voršič, ki pa je pojasnila, da je na tem področju pravna praznina, saj niti zakon o parlamentarnem nadzoru niti zakon o ustavnem sodišču ne predvidevata tovrstnih primerov. Po mnenju ZPS tako ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi se Knovs lahko v tem primeru obrnil na ustavno ali upravno sodišče. Ima pa po ocenah ZPS nekaj močnih orodij na podlagi zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, pa tudi nekaj političnih parlamentarnih orodij, kot sta interpelacija in ustavna obtožba. Vendar pa se Tonin, kot je zatrdil, pri tem zavzema za postopnost.

10. decembra bo znano vse
Kot napoveduje, bodo najprej uporabili orodja, ki jim jih dajeta 26. in 32. člen zakona o parlamentarnem nadzoru. Prvi govori o dolžnosti zaposlenih v nadzorovani službi, da se udeležijo seje Knovsa in podajo pojasnila. Drugi pa o dolžnosti, da so državni, občinski in upravni organi, pravne osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil dolžni komisiji na njeno zahtevo dajati podatke in dokumente, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije ter ji omogočiti pregled dokumentacije, razen če je to v nasprotju z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Na tej podlagi bodo pred Knovs povabili Rajka Kozmelja, vodjo kadrovske službe na Sovi, vse zaposlene na Sovi, ki so se ukvarjali s primerom zaposlitve Šarčeve znanke, ter tudi njo. Povabili bodo tudi Marjana Šarca, svetovalca v njegovem kabinetu za nacionalno varnost Damirja Črnčeca, župana Občine Škofljica Ivana Jordana in glavno inšpektorico inšpektorata za javni sektor Lidijo Apohal Vučković. Prvi možen termin za zasedanje Knovsa je po Toninovih navedbah 10. december.

To so orodja, ki nam jih zakon daje, da – če nam je direktor Sove to onemogočil – pridemo do zahtevane dokumentacije v zvezi z zaposlovanjem na Sovi po drugi poti,” je pojasnil Tonin. Prav tako bodo inšpektorat za javni sektor, ki preverja zaposlitev Šarčeve znanke, zaprosili, da Knovsu preda vso dokumentacijo v zvezi s tem. Od pričanj so odvisni tudi nadaljnji postopki Knovsa, poroča STA. Tonin je dodal, da bodo ukrepali postopoma, “da na normalen, trezen način pridemo do celovitega civilnega nadzora nad obveščevalnimi in varnostnimi službami“. Opozoril je, da imata Šarec in Kozmelj priložnost, da “to agonijo končata“, v nasprotnem primeru pa so na voljo tudi druga orodja Knovsa v okviru parlamentarnega dela.

Eno osebo ujeli na laži
Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes sprejela tudi javni del poročila o arbitraži. Končno poročilo po Toninovih besedah na več kot 150 straneh opisuje, kaj se je dogajalo v tem primeru. Poročilo je sicer zaupne narave, saj bi bilo razkritje celotnega poročila lahko škodljivo za interese Slovenije, so pa zato pripravili javni del poročila, je povedal. “V javnem delu pa smo razkrili tiste stvari, ki ne škodujejo sami državi, pričajo pa zelo jasno o odgovornosti posameznikov, ki so bili vpleteni v ta proces,” je povedal Tonin, ki pa imen vendarle ni razkril. Na vprašanje o njihovi identiteti je dejal le: “Boste prebrali, boste presenečeni. Zagotovo boste lahko videli, da smo vsaj eno osebo ujeli na laži. In to potrjeno s pisnimi mnenji in dokazi vsaj treh državnih institucij.”

Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Matej Tonin (Foto: STA)

Tako javni del kot celotno poročilo bo komisija državnemu zboru predlagala v obravnavo na decembrski seji, je še napovedal predsednik Knovsa. Javni del poročila naj bi bil v sistemu DZ objavljen v začetku prihodnjega tedna, je še napovedal Tonin. Pri tem je izrazil zadovoljstvo, da je bilo poročilo sprejeto brez glasu proti.

Rok Kranjc

nazaj na vrh