Totalen neuspeh vlade na vrhovnem sodišču. Zakon o drugem tiru suspendiran, usoda projekta v rokah ustavnega sodišča!

  • Napisal  G. B.
Vili Kovačič (levo) je tudi po referendumu vztrajal. In uspel. Vili Kovačič (levo) je tudi po referendumu vztrajal. In uspel. Foto: Matic Štojs Lomovšek

Sodeč po sporočilu, ki ga je civilnodružbeni voditelj Vili Kovačič objavil v torek, se projektu drugega tira Divača-Koper po zamisli Cerarjeve vlade očitno obeta klavrn konec. In to ne glede na izid referenduma v prid vladi.

Vrhovno sodišče je namreč v torek na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji. Do sklepa so prišli ob obravnavi pritožbe Vilija Kovačiča zoper poročilo Državne volilne komisije (DVK) o izidu glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru.

Vrhovno sodišče ob tem meni, da sta zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter o volilni in referendumski kampanji protiustavna, zato ju pri odločanju ne more uporabiti, so v obrazložitvi zapisali na omenjenem sodišču. Postopek odločanja v sporu so prekinili do odločitve ustavnega sodišča. Na vrhovnem sodišču tudi menijo, da bi bilo nujno, da ustavno sodišče svoja stališča v zvezi z vprašanji oblikuje čim prej, zato mu je predlagalo, naj zadevo obravnava absolutno prednostno.

Hude nepravilnosti pri referendumskem postopku!

Kot poroča STA, se je Kovačič zoper poročilo DVK pritožil novembra, saj so se po njegovem mnenju zgodile nepravilnosti, ki so vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid, ki ga v celoti izpodbija. Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru na vrhovnem sodišču izpodbija tudi sklep vlade, s katerim je ta imenovala delovno skupino za vodenje in koordinacijo komuniciranja v referendumski kampanji ter zoper sklep, s katerim je dodelila 97.000 evrov denarja iz proračuna za potrebe vladne strani na referendumu.

Kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, je stališče ustavnega sodišča, da morajo biti predmet presoje v referendumskem sporu pred vrhovnim sodiščem vse morebitne nepravilnosti, ki bi lahko ali so vplivale na poštenost postopka in njegov izid, med njimi tudi kršitve pravil referendumske kampanje, vključno z njenim financiranjem. Vrhovno sodišče se strinja z nujnostjo učinkovitega sodnega varstva pravic, ki so varovane na podlagi ustavne in zakonske ureditve referenduma, so zapisali in dodali, da so zato v predmetnem sporu sledili ustavni dolžnosti, prekinili postopek odločanja in vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakonov. Vrhovno sodišče je namreč še ugotovilo, da mu trenutna zakonska ureditev referendumskega spora zaradi neustavnih pravnih praznin preprečuje odločitev o pritožbi v referendumskem sporu. Kovačič se je sicer zoper več sklepov vlade že sam pritožil na ustavno sodišče, a je slednje njegove pritožbe zavrglo ali zavrnilo, ker ni uporabil vseh pravnih sredstev.

 novinarska konferenca odbor varstvo clovekove pravice 2014 postopek vrhovno sodisce janez jansa 1

Vrhovno sodišče je pobudo predalo ustavnim sodnikom. Kaj bodo odločili? (foto: Matic Štojs Lomovšek)

 

Jure Leben resno zaskrbljen

Očitno si takšne klofute predvsem v vladi niso nadejali. Po referendumu je namreč zavladalo kar dvojno zmagoslavje – prvič, udeležba na referendumu je bila dosti prenizka, da bi referendum uspel, pa tudi sicer je bilo število glasov za vladni predlog večje od števila tistih, ki so glasovali proti. Dan po odločitvi vrhovnega sodišča je namreč razvpiti vodja projekta drugi tir ter državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben (znan tudi po aferi z lažnim magisterijem) priznal, da morebitna odločitev ustavnega sodišča, da zakon o drugem tiru ne bo uveljavljen, zaustavlja njegovo gradnjo. Ob tem je izrazil upanje, da bodo ustavni sodniki oceno o ustavnosti dveh zakonov podali čim prej, saj pri projektu drugi tir že nastaja gospodarska škoda, je ponovil. Leben je ob tem poudaril, da se celoten postopek ne odvija o samem zakonu o drugem tiru, ki so ga volivci na septembrskem referendumu podprli. »Res pa je, da bi odločitev ustavnega sodišča glede zakona o drugem tiru, da ta ne bo uveljavljen, zaustavila samo gradnjo,« je dodal. Priznal je tudi, da trenutno ne morejo začeti z gradbenimi deli na terenu, ogroženih pa je tudi 153 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, ki jih je Slovenija dobila za projekt. »Evropska sredstva so podeljena po principu porabi ali pusti. Če bomo začeli delati pozneje od časovnice, zastavljene v samih prijavah, bomo morali denar vračati,« je še povedal.

Prva sredstva, ki jih je Slovenija pridobila na februarskem razpisu v okviru mehanizma Cef, t.i. blending razpisa, so bila po Lebnovih besedah že nakazana projektnemu podjetju 2TDK. »Teh sredstev ne moremo porabiti za stvari, za katera ne bi smela biti porabljena,« je pojasnil. Odločitev vrhovnega sodišča po besedah državnega sekretarja sicer ustvarja časovni zamik pri operativni izvedbi projekta, verjame pa, da bo ta čim krajši, ker je že začelo prihajati do finančne in gospodarske škode. »Kljub pravnim omejitvam pripravljamo vse, kar je v tem trenutku mogoče, da se bo na takoj po odločitvi ustavnega sodišča začela gradnja,« je poudaril Leben in dodal, da v 2TDK ob podpori infrastrukturnega ministrstva začenjajo pripravo razpisa za gradnjo sedmih predorov, za kar je Slovenija dobila 109 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Pogodbo za pripravljalna dela oz. izgradnjo dostopnih cest do trase drugega tira, ki jih bosta izvedla Kolektor CPG in sarajevski Euroasfalt, bodo medtem v Divači podpisali prihodnjo sredo. Posel bo vreden 14,4 milijona evrov. »S samim projektom gremo v okviru trenutnih možnosti naprej. Upamo, da bo ustavno sodišče prioritetno obravnavalo vlogo in bomo lahko potem nadaljevali s projektom,« je še dejal Leben.

Zaskrbljeni tudi v koaliciji

Pozive po čimprejšnji odločitvi ustavnega sodišča je slišati tudi iz poslanskih vrst. Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer verjame, da ustavno sodišče razume, da je to prednostna naloga. »Gre za strateško razvojni projekt za prihodnost naše države in verjamem, da bo to prednostna domača naloga ustavnega sodišča, da lahko naredimo premike naprej,"« je dejala in opozorila, da ni več časa in ne morejo več čakati, če želijo v razvoj za prihodnost. Vodja poslancev SD Matjaž Han pa upa, da si Slovenija ne bo zabijala avtogola, predsednik državnega zbora Milan Brglez pa aktualnih postopkov pred sodišči v torek ni želel komentirati, dejal pa je, da je vsak dan, ko država ne dela na razvoju in izgradnji drugega tira, izgubljen dan.

Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru in vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Kovačič po drugi strani odločitev vrhovnega sodišča vidi kot »izrazito pozitivno« potezo. Pravi, da bo po odločitvi ustavnega sodišča zahteval nov referendum o zakonu o drugem tiru skupaj z državnozborskimi volitvami in s predhodno usklajeno zakonodajo, ki bo obema stranema omogočala enakovredno sodelovanje v kampanji.

Ob tem je zanimivo, kako zaradi časovne stiske sedaj nikogar iz vrst vladne koalicije ni več sram povsem odkritih pritiskov na ustavno sodišče, čeprav so te pritiske ves čas očitali drugi strani. Leben je sicer že konec novembra »pojamral«, da se zaradi neuveljavitve zakona o drugem tiru počenja gospodarska škoda. Zanimivo, tudi nekdanji državni sekretar in sedanji generalni direktor projektnega podjetja 2TDK Metod Dragonja je ocenil, da je absurdno, da dva meseca po tem, ko so volivci jasno izrazili voljo na referendumu, zakon še ni v veljavi. »To pomeni, da denarja kljub temu, da je odobren, ne moremo črpati. Prav tako se ne moremo črpati že prej odobrenih 44 milijonov evrov,« je priznal Dragonja.

No, na predsednika vlade Mira Cerarja pa akterji drugega tira sedaj ne morejo računati, saj je premier očitno izgubil razsodnost in se v zadnjih dneh grdo zlagal glede svoje neudeležbe na okoljski konferenci v Parizu, češ pokvaril se mi je falcon in ostajam doma, kasneje pa je sporočil, da bi tako ali tako ostal doma, ker so ga posledice podnebnih sprememb kobajagi prehitele in je pomembneje, da si ogleda škodo, ki je nastala zaradi vremenskih pojavov z zadnjem tednu dni? Zlobni jeziki pa se sprašujejo, ali se bo letalo pokvarilo tudi takrat, ko bodo v Bruslju Cerarju pojasnili, da Slovenija ni več del schengenskega območja?

drugi tir zeleznica simbolicna tir vlak primorska tovorni 19 september MS 1

Gradnja drugega tira že zdaj stoji, zaradi česar so na ministrstvu za infrastrukturo zelo nervozni. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

 

Se odpira Pandorina skrinjica zlorab volitev ter referendumov?

Medtem pa je Vili Kovačič na svoji spletni strani referendumdrugitir.si razglasil, da je zakon o drugem tiru padel in ne sme stopiti v veljavo. To pa pomeni, da bo treba referendum ponoviti (morda skupaj z volitvami v državni zbor), vlada pa je doživela bankrot na vrhovnem sodišču. No, očitno pa bo tudi referendum o drugem tiru postal šolski primer, s pomočjo katerega se bo lahko spodbijalo legitimnost postopkov Državne volilne komisije, saj v zadnjem času na dan prihaja vse več pričevanj o zlorabah in poneverbah volitev ter referendumov. Zato pozivamo bralke in bralce Demokracije, da o svojih izkušnjah z volišč (in morda vnašanja rezultatov s posameznih volišč v skupno bazo podatkov) spregovorijo naglas in naj nam pišejo na elektronsko pošto Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali na naslov: Tednik Demokracija, Linhartova c. 13, 1000 Ljubljana.

nazaj na vrh