Socialistični mit o 1. maju kot prazniku delavstva

Danes je praznik dela, bolj znan tudi kot 1. maj. Gre za enega najbolj trdovratnih mitov, ki se je spletel s pomočjo socialističnih in komunističnih gibanj, vanj pa s pranjem možganov skozi izobraževalni sistem verjame celo večina desničarskih (kapitalistični) intelektualcev. Resnica je, kakopak, drugačna.

Najprej o tem, o čem govori mit. Prvi maj je mednarodni praznik delavstva, ki ga praznujejo v večini držav (z izjemo ZDA), in spomin na demonstracije v ameriškem Chicagu leta 1886, ki so bolj znane kotHaymarketski izgrede. Sindikati so zahtevali predvsem 8-urni delavnik, ki se je uveljavil šele kasneje, v spomin na ta dogodek pa so prvi maj kot praznik dela prvi začeli praznovati v socialistični Sovjetski zvezi in idejo širiti po svetu.

Iz tistega časa prihaja tudi anekdota, ki jo Američani radi povedo, ko želijo pokazati razliko med socializmom in kapitalizmom. Nekako takole gre. Zavzet socialistični sindikalist je na Times Squaru novačil delavce za socialistično revolucijo. Po hvalospevih Leninu in Stalinu, komunizmu in socializmu, jim je obljubil: „Ko bo revolucija, boste vsi jedli breskve in smetano“. Pa mu eden od poslušalcev odvrne: „Jaz ne maram breskev in smetane.“ Boljševiški revolucionar se malo zamisli in reče: „Ko pride revolucija, tovariš, boste vsi imeli radi breskve in smetano.“ Anekdoto sta kasneje v skeču na Broadwayu uporabila komika, brata Willie in Eugene Howard, samo da sta namesto breskev uporabila jagode.

Kakorkoli, skozi desetletja se je ustvaril mit, da so sindikati, ki so imeli zaledje v socialističnih delavskih strankah, ideološko pa so se napajali pri Karlu Marxu (ironično je, da ta človek nikoli v življenju ni delal in je živel na račun družine Engels), pred 130 leti dosegli največjo zmago v zgodovini. Če takrat ne bi bilo sindikatov, tako so nas učili in nas še vedno prepričujejo, bi še danes delali 10 ali 12 ur vsak dan, ves teden, celo leto. Kar je seveda nesmisel, takratni dogodki nimajo ničesar opraviti z 8-urnim delovnim časom, pač pa je k temu pripomogel prosti trg, dogovor med dvema (delodajalcem in delojemalcem), in to brez posredovanja tretjega (sindikatov).

Pustimo ob strani, da so pogajanja o 8-urnem delovnem času (40 ur na teden) potekala že prej in tudi kasneje, da so vlade tak delovnik uzakonile šele potem, ko je bil ta na (prostem) trgu že prevladujoč, ker se je (predvsem v industriji) izkazal za najbolj učinkovitega in je, če že hočete, kapitalistu prinašal največje dobičke, oglejmo si dva primera, ki jih sindikalisti namenoma pozabljajo, sta pa v resnici bistveno vplivala na delovni čas.

Prvi dogodek se je zgodil v letih 1840 in 1841, zanj pa sta zaslužnaGeorge Hunter (takrat pomorski agent, kasneje župan) in Samuel Duncan Parnell. Ko sta z ladjo prišla v Wellington na Novi Zelandiji, je Hunter vprašal Parnella, ali bi mu zgradil trgovino na Lambton Quayu (nekoč znanem kot Beach Street, danes je to poslovna četrt). Parnell je sprejel, vendar je imel pogoj: delal bo samo osem ur na dan. Njegova filozofija je pač bila, da mora človek osem ur na dan delati, osem ur spati in imeti osem ur prostega časa. Čeprav je Hunter ponujal Parnellu več denarja, je Parnell vztrajal. Naročnik gradnje trgovine je bil sicer jezen, a ni imel izbire. V Wellingtonu so bili samo trije mizarji, zato je ponudbo sprejel. Ta delovnik se je v Novi Zelandiji hitro razširil. Zanj niso bili potrebni sindikati, zanj ni bila potrebna zakonodaja, ampak preprost dogovor med dvema. Šlo je za njuno svobodno odločitev. Oba, tako Hunter kot Parnell, sta bila kasneje uspešna: Hunter kot trgovec in župan, Parnell kot kmetovalec. To je bila zmaga prostega trga.

Drug primer je iz ZDA. Krajši delovnik še ni bil uzakonjen, ko se je industrialec Henry Ford leta 1914 svobodno in brez sindikatov odločil za 8-urni delovni čas, urno postavko je povečal z okoli 2,5 dolarja na okoli 5 dolarjev. Produktivnost se je povečala, dobiček je z 30 milijonov dolarjev na leto zrasel na 60 milijonov dolarjev. Sindikati pri tej njegovi odločitvi niso imeli prav ničesar, so mu pa sledili drugi industrialci. Brez prisile, brez uzakonitve, brez socialistov in komunistov ter njihovih sindikatov.

Zato je 1. maj kot zmaga sindikatov za 8-urni delovnik mit, je ena najbolj fundamentalnih laži levičarjev, ki se je tako razširila, da danes velja za resnico. Ta „zmaga“ nima ničesar opraviti s sindikati, ničesar nima opraviti s socializmom in drugimi levičarskimi potegavščinami. To je bil win-win dogovor, 8-urni delovnik je bil preprosto stvar ponudbe in povpraševanja, predvsem povpraševanja po visoko kvalificirani delovni sili, kar je prinesla industrijska revolucija. Če bi bilo ustrezne in usposobljene delovne sile dovolj, kapitalista (v svobodnih državah) ne bi mogel nihče prisiliti, da skrajša delovni čas (kot se je kasneje zgodilo z uzakonitvijo 40-urnega delovnega tedna, ampak takrat so že skoraj vsi bili na takem delovnem urniku). Ker je ni bilo, je moral najboljših pač ponuditi ugodnejše pogoje dela, drugače bi svojo tovarno lahko zaprl.

Zato je vsakoletno ploskanje ob kresu in pleskavici, ko tudi medijski mainstream nekritično in brez kakršnegakoli poznavanja ekonomske zgodovine glorificira sindikate, češ kako „super“ so, saj bi bili brez njih danes delavci brez kakršnihkoli pravic in bi za pohlepne kapitaliste delali dlje, patetično. In tragikomično. Vse skupaj je karikatura, ob kateri se lahko človek samo nasmehne.

Preberite več...

Obrtniki in podjetniki, vprašajte svojega predsednika Branka Meha, kaj je počel na programski konferenci SD?

  • Objavljeno v Fokus

Obrtniki in podjetniki so ljudje, ki so neto davkoplačevalci, ki v Sloveniji še nekaj produktivnega delajo in v zasebnem sektorju ustvarjajo dodano vrednost za sodržavljane. So nekaj, kar ni skladno s centralno-plansko socialistično ideologijo, ki pod naslovom »socialna demokracija« oziroma »samozavestna Slovenija« veje iz programskih izhodišč stranke SD Dejana Židana. Zato vprašanje, kaj za vraga je na konferenci naslednikom komunistov počel predsednik OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije) Branko Meh, ni zgolj retorično.

SD je na svojem Twiter profilu objavila, da je Meh rekel: »Če dobite mandat, si želimo, da boste postavili take ministre, ki bodo imeli hrbtenico in vodili birokrate, in ne obratno. Želimo tudi, da nas rešite birokracije in sive ekonomije.«

(Slika: PrintScreen/Twitter/SD)

Lepo. Res v srce segajoče. Malodane, da potrebujemo robček, da si obrišemo solze sreče in veselja. A šalo na stran. Z odpravo birokracije ni nič narobe. Težava je le, da se je v času, ko so bili na oblasti Židanovi socialni demokrati, birokracija še bolj razbohotila. Ampak to še ni nič. Ali se Meh sploh zaveda, kakšen program ima SD? Ga je prebral, preden se pajdaši z ekstremnimi socialisti? Če bi ga, bi videl, da uresničitev tega programa pomeni uničenje najvitalnejšega dela slovenskega gospodarstva. Bo lahko obrtnikom in podjetnikom sploh pogledal v obraz, ko bodo socialisti, »če dobite mandat«, uničevali in pobirali tisto, kar so obrtniki in podjetniki ustvarili? Podmladek SD je že napovedal, da bodo vlado sestavili skupaj z Levico, če jo bodo lahko. To pomeni, da bodo ljudje v Sloveniji še bolj enaki – v revščini!

A oglejmo si, kaj je Branko Meh posredno podprl.

Obvezna udeležba delavcev pri dobičku

»Uveljavili bomo obvezno udeležbo delavcev pri dobičku,« je zapisano v programskih izhodiščih Židanove stranke.

To pomeni, da z dobičkom, ki ga ustvari, obrtnik ali podjetnik ne bo prosto razpolagal, ampak ga bo razporejala SD, stranka na oblasti.

Gospod Meh, podpirate to? Obrtniki in podjetniki, boste svojega predsednika povprašali po zdravju?

»Novi« ekonomski modeli

»Podpirali bomo investiranje v nove tehnologije in nova znanja, nove poslovne in ekonomske modele, kot so sodelo, souporaba, ekonomska demokracija,« pravijo v Židanovi SD.

To pomeni, da obrtnik ali podjetnik s svojo obrtjo ali podjetjem ne bo prosto razpolagal in posloval tako, kot si je on zamislil, ampak tako, kot si bo zamislila SD, stranka na oblasti. In, kaj neki pomeni ekonomski model »souporabe«? Ali to, da bodo Židanovi ljudje obrtnikovo obrt podjetnikovo podjetje dobili na »souporabo« za svoje posle, mogoče za svoje nore socialistične ekonomske eksperimente?

Gospod Meh, podpirate to? Obrtniki in podjetniki, boste svojega predsednika povprašali po zdravju?

Minimalna plača

»Minimalno plačo bomo redefinirali tako, da nebo samo presegla praga revščine, temveč bo vsem za pošteno opravljeno delo zagotovila pošteno plačilo, ki bo vsakomur omogočilo človeka dostojno življenje,« so v SD zapisali.

To pomeni, da bo SD obrtnika ali podjetnika dodatno obremenila, da bo še bolj posegla v povsem poslovni in dogovorni odnos med delojemalcem in delodajalcem, da bo SD, kot stranka na oblasti, določala, koliko, komu in za kaj naj obrtnik ali podjetnik plačata. Se pravi, da obrtnik ali podjetnik ne bosta imela vpliva, kako razpolagata s stroški dela, ampak bodo to zanj počeli socialisti. In ga na koncu uničili.

Gospod Meh, podpirate to? Obrtniki in podjetniki, boste svojega predsednika povprašali po zdravju?

»Okrepljeni javni sektor«

»Mladim (…) omogočili jim bomo vstop v okrepljeni javni sektor,« pravijo Židanovi.

Stranka SD je jasno zapisala, da bodo težave mladih reševali tako, da jih bodo zaposlovali v »okrepljenem javnem sektorju«. Kar pomeni, še več birokratov in parazitov na račun obrtnikov in podjetnikov, ki jih morajo prosilno plačevati.

Gospod Meh, podpirate to? Obrtniki in podjetniki, boste svojega predsednika povprašali po zdravju?

Progresivno obdavčenje

»S progresivnim sistemom obdavčenja in sistemom socialne varnosti bomo ustavili povečevanje socialnih razlik,« načrtujejo v SD.

To za obrtnika ali podjetnika pomeni le eno – dodatna obdavčitev. To pomeni redistribucijo dohodka od bogatih k revnim. To pomeni, da so v državi, kjer vlada SD, ljudje z nadpovprečnimi dohodki nezaželeni. To pomeni, da obrtnikom ali podjetnikom sporočajo, če boste več zaslužili, vam bomo več vzeli.

Gospod Meh, podpirate to? Obrtniki in podjetniki, boste svojega predsednika povprašali po zdravju?

Delovna mesta

»Odprave revščine se bomo lotili z sistemskimi ukrepi spodbujanja vključujoče gospodarske rasti, ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest,« pravijo v SD.

Razumete? SD bo kot stranka na oblasti »ustvarjala kakovostna delovna mesta«.  Taka razmišljanja za socialiste niso nova, saj ne razumejo (ali pa nočejo razumeti), da delovna mesta ustvarjajo podjetniki in obrtniki,  da nova delovna mesta ne ustvarja država, ampak zasebna pobuda oziroma podjetniki. In tudi ni jasno, kakšna so »kakovostna« delovna mesta za razliko od »nekakovostnih«?

Sicer to za obrtnike pomeni dvoje: prvič, da bo SD dodatno zaposlovala v javnem sektorju, kar pomeni, da jih bo dodatno obdavčila; in drugič, to lahko pomeni, da se bo država vtikala v njihovo zasebno podjetniško pobudo in njim določala, kakšno delovno mesto lahko odprejo in kakšnega ne smejo.

Gospod Meh, podpirate to? Obrtniki in podjetniki, boste svojega predsednika povprašali po zdravju?

Branko Meh na konferenci SD. (Slika: PrintScreen/Facebook/SD)

Da socialisti v SD ne razumejo, da njihov program gospodarstvu prinaša izključno škodo, je razumljivo, nikakor pa ni razumljivo, da jih pri tem škodljivem početju, ki ima podlago v Marxu in Kardelju, posredno podpira predsednik OZS Branko Meh.

Socialistom vi lahko v nedogled razlagate, da cela Marxova teorija izkoriščanja temelji na popolnoma napačni teoriji vrednosti, kar je bilo dokazano, še preden je izšel drugi del Kapitala. Da Židan tega ne razume, je jasno. Kaj pa Branko Meh?

Socialistom vi lahko v nedogled razlagate, da je ekonomski izračun v socializmu nemogoč. Ne bo se jih prijelo. Da Židan tega ne razume, je jasno. Kaj pa Branko Meh?

Socialistom vi lahko v nedogled dokazujete ključno vlogo dobička pri alokaciji virov, jim pojasnite informacijsko vlogo tržnih cen in časovnih preferenc. Govorili boste v prazno. Da Židan tega ne razume, je jasno. Kaj pa Branko Meh?

Socialistom vi lahko v nedogled dokazujete, da imata pri povečanju realnih plač in blaginje ljudi ključno vlogo varčevanje in akumulacija kapitala. Da Židan tega ne razume, je jasno. Kaj pa Branko Meh?

Socialistom vi lahko v nedogled razlagate, kako se oblikujejo cene in plače ter kako povečevanje minimalne plače škoduje gospodarstvu. Nič ne bo z njimi. Da Židan tega ne razume, je jasno. Kaj pa Branko Meh?

Socialistom vi lahko v nedogled dokazujete, da kapital in delo nista v konfliktu, da dobiček ni zločin, da je razredni boj mit in da bogati niso bogati zato, ker so drugi revni. Ne bo pomagalo. Da Židan tega ne razume, je jasno. Kaj pa Branko Meh?

Zato, obrtniki in podjetniki, vprašajte vašega predsednika Branka Meha: »Kaj za vraga ste počeli na programski konferenci SD?«  Stranke, ki obrtnikom in podjetnikom povzroča škodo. In jo bo povzročila še več, če bo, Bog ne daj, vodila naslednjo vlado.

Udeležba Branka Meha na programski konferenci SD je nekaj podobnega, kot če bi Leon Rupnik tik pred koncem svetovne vojne prišel na kongres komunistične partije in komunistom dejal, če zmagajo, naj za božjo voljo odpravijo birokratske ovire, da jih bodo učinkoviteje in hitreje pometali v jame.

Preberite več...