Donald Trump po prisegi začel graditi "veliko Ameriko"; levičarski protestniki vse bolj besni

  • Objavljeno v Fokus

Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj z inavguracijo tudi uradno začel svoj predsedniški mandat. Slednjega so že začinili protesti levičarjev, ki napovedujejo tako rekoč konec sveta zaradi izvolitve Donalda Trumpa za predsednika novembra lani. Zato analitiki napovedujejo, da je Trumpov prihod v Belo hišo prelomnica za ZDA in svet.

Zanimivo je, da je celo prolevičarsko usmerjeni CNN o včerajšnji paradi širše družine Trump poročal naklonjeno, češ da jih je bilo prav lepo videti, da delujejo mladostno in so kot nova ameriška dinastija. Mnogi jih primerjajo z družino Kennedy, Melania Trump pa naj bi s svojim imidžem marsikoga spominjala na legendarno Jackie Kennedy, vdovo po umorjenem predsedniku Johnu F. Kennedyju. Nasprotno pa so slovenski "mainstream" mediji skušali zmanjšati medijski učinek inavguracije, češ da je bilo ljudi manj kot na vseh prejšnjih inavguracijah, da je bilo manj aplavza, itd. Obenem pa dajejo večji poudarek levičarskim protestom. Zanimivo je tudi poročanje STA (dopisnik Robi Poredoš), kot bomo videli spodaj, da je newyorška borza včerajšnji dan končala v "zelenem", nato pa sledi daljše poročilo, da so finančni trgi zelo zadržani ob začetku Trumpovega mandata. No, "zanimiv" je tudi prispevek RTVS, češ da je "štorasti Bush" ukradel show Trumpu.

Trumpova vizija je "najprej Amerika"

Novi ameriški predsednik Donald Trump je v inavguracijskem govoru Američanom obljubil, da bo skupaj z njimi Ameriko spet naredil veliko, močno, bogato, ponosno in varno. Napovedal je, da bo njegova vizija "najprej Amerika", oblast pa bo iz Washingtona vrnil Američanom. Trump je napovedal tudi boj proti islamskemu radikalizmu.

"Danes ne prenašamo le oblasti z ene administracije na drugo, z ene stranke na drugo, danes prenašamo oblast z Washingtona in jo vračamo vam, ljudem," je dejal novi ameriški predsednik.

Medtem ko je Washington cvetel, ljudje po Ameriki niso imeli česa praznovati, niso delili njegovega bogastva, je dejal in dodal: "To se bo zdaj spremenilo. Ta trenutek je vaš."

"20. januarja 2017 se bomo spominjali kot dne, ko so ljudje spet prišli na oblast v tej državi. Pozabljeni ne bodo več pozabljeni," je dejal. "Skupaj bomo določili smer Amerike in sveta v mnogo, mnogo prihodnjih letih."

Američanom je obljubil, da ga bo vodila vizija "najprej Amerika". Kot je dejal, so ZDA veliko let subvencionirale druge vojske, v tujini so porabile milijarde, branile so meje drugih, na njihov račun so bogatele druge države, v Ameriki pa so se zapirale tovarne, milijoni ljudi so ostajali brez dela, ameriška infrastruktura se je sesuvala.

"Vse to je zdaj preteklost," je zatrdil in napovedal, da bodo ZDA poslej najprej upoštevale svoje interese. "Naše načelo naj bo kupuj ameriško in najemaj ameriško," je dejal.

"Vrnili bomo delovna mesta. Vrnili bomo meje. Vrnili bomo bogastvo. In vrnili bomo sanje," je Američanom obljubil novi predsednik.

Zatrdil je, da ZDA ne bodo več vsiljevale svojih načel drugim državam, bodo pa sijale kot zgled drugim, naj jim sledijo. Napovedal je, da bodo ZDA združile svet proti islamskemu radikalizmu.

"Utrdili bomo stara zavezništva in oblikovali nova, združili bomo civilizirani svet proti islamskemu radikalizmu, ki ga bomo popolnoma izbrisali z obličja Zemlje," je dejal.

Trump je še dejal, da je konec obdobja politikov, ki so govorili, a ničesar naredili. "Čas praznega govorjenja je končan," je zatrdil Trump v svojem prvem nastopu po prevzemu položaja.

S Trumpovim govorom se je končala inavguracijska slovesnost na Kapitolu. Dosedanji ameriški predsednik Barack Obama s soprogo je s helikopterjem odletel v vojaško oporišče Andrews, od koder bosta s hčerkama odpotovala na počitnice v Kalifornijo.

Trumpa pa zdaj čaka parada oziroma sprehod od kongresnega griča po aveniji Pensilvanija mimo Trumpovega hotela do Bele hiše. Zvečer se bosta s soprogo Melanio udeležila še več inavguracijskih plesov v ameriški prestolnici.

Dan začetka mandata začinili tudi protesti

Inavguracija 45. predsednika ZDA Donalda Trumpa je do konca njegovega govora pred kongresno palačo v Washingtonu potekala precej umirjeno. Takoj po govoru so ljudje začeli zapuščati travnik Nationall Mall, uro kasneje pa so že izbruhnili nenavadno ostri protesti z nasiljem.

Predsednik Trump in prva dama Melania sta se po prisegi podala na tradicionalno kosilo v kongres, tisoči so mimo razpršenih skupin protestnikov zapuščali travnik, ki se razteza od kongresa proti Beli hiši in dalje do Lincolnovega spomenika. Vse je minevalo v nenavadno potlačenem vzdušju brez festivalnega razpoloženja, ki je zaznamovali inavguracijo Baracka Obame leta 2009.

Za Obamo se je zbralo skoraj dva milijona ljudi, za Trumpa pa po prvih ocenah pol manj, pri čemer je bila najmanj tretjina protestnikov oziroma Američanov, ki ga nimajo za svojega legitimnega predsednika. Ulični prodajalci spominkov so bili na redko posejani, prodaja majic, zastav in podob v spomin na inavguracijo pa je šla počasi.

Leta 2009 in tokrat sta Washington napolnili dve povsem različni Ameriki. Pred osmimi leti je bilo vzdušje mavrično s predstavniki različnih ras in razigrano zaradi zgodovinske izvolitve temnopoltega kandidata - ne glede na hud mraz. Tokrat so kape s sloganom "Naredimo Ameriko spet veliko" nosili predstavniki bele podeželske Amerike.

"Protestniki me ne skrbijo. To je najbolj varen prostor, ne le v Ameriki ampak tudi na svetu," je povedal Steve iz Nashvilla v Tennesseeju. "Mislim, da se morajo pomiriti, saj so volitve končane in predsedniku je treba dati priložnost, da naredi Ameriko spet veliko in jo poenoti. Pred osmimi leti mi nismo skakali v zrak, ampak smo mirno prenesli poraz," je dejal republikanec, ki Trumpa sicer ni podpiral od vsega začetka.

"Srečujemo sikhe iz Kalifornije, ki so indijskega porekla. Tudi temnopolte, Azijce, mlade, stare, moške in ženske," je pogled na precej "bledo" množico na National Mallu skušal opisati Charles iz okolice San Antonia v Teksasu, ki je Trumpa podpiral od samega začetka, ko se je zapeljal po stopnicah svoje stolpnice in napovedal kandidaturo. Pričakuje, da bo Trump najprej zagnal ekonomijo in odprl nova delovna mesta.

Jennifer iz New Yorka, ki je sodelovala v skupini protestnikov, ki so skušali blokirati enega od vhodov na National Mall, pa je zagotovila, da Trump, ki ga je izvolila Rusija oziroma njen predsednik Vladimir Putin, ne bo nikoli njen predsednik. Prepričana je, da bo kmalu odstavljen s postopkom impeachmenta, ker ima preveč konfliktov interesov s svojimi posli.

Inavguracije so bile doslej tradicionalno slavje zmagovalca volitev, opozicija pa je njemu in stranki doslej prepustila dan in prostor.Tokrat je bilo drugače. Trumpov kratki populistični govor ni navdušil, toliko opevanemu nacionalnemu poenotenju pa je namenil le stavek v slogu nekdanjega voditelja z Balkana, ko je Američanom zagotovil, da jih nihče več ne bo ignoriral.

Aplavz po prisegi in govoru se je slišal, vendar neobičajno tiho in kratko. Ljudi pa je ob odhodu s prisege spremljala pesem Rolling Stones: "You can't always get what you want" (ne moreš vedno dobiti vsega, kar si želiš). Vzdušje na inavguraciji je bilo na koncu podobno Ameriki, ki jo je v času kampanje opisoval Trump - vse je na psu.

Kmalu za prisego, po kateri je začelo rahlo in za kratek čas deževati, so protestniki nedaleč od kongresa začeli razbijati izložbe in obmetavati policijo s kamenjem. Policija je odgovorila s solzivcem in aretacijo okrog 100 ljudi.

Številni protesti so napovedani tudi v času inavguracijske parade predsednika po aveniji Pensilvanija od kongresa do Bele hiše. V soboto pa naj bi prišlo v Washington več sto tisoč ljudi na pohod za pravice žensk.

Newyorške borze ob začetku Trumpove dobe previdne

Osrednji indeksi newyorških borz so novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo pospremili s previdnostjo. Petkovo trgovanje se je sicer zaključilo z rastjo, a gledano na tedenski ravni so vrednosti indeksov rahlo upadle. Trgi čakajo na jasnejše signale o vsebini Trumpove ekonomske politike.

V petek, ko so v Washingtonu potekale slovesnosti ob inavguraciji 45. ameriškega predsednika, so newyorški indeksi, kot rečeno, končali v zelenem. Prvič v več kot 50 letih so tako prvi dan predsednika v ovalni pisarni pozdravili v povprečju naraščajoči tečaji delnic.

Indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 19.827,25 točke, kar je 0,48 odstotka več kot v četrtek. Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 je zaključil pri 2271,31 točke in pridobil 0,34 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq je šel medtem navzgor za 0,28 odstotka in teden končal pri 5555,33 točke.

Gledano na tedenski ravni pa je razbrati precej večjo previdnost ob začetku novega obdobja v ameriški politiki. Indeks Dow Jones je na tedenski ravni izgubil 0,29 odstotka, indeks S&P 500 je zdrsnil za 0,15 odstotka in Nasdaq za 0,34 odstotka.

Borzni trgi so se sicer po novembrski zmagi Trumpa na predsedniških volitvah odzvali z velikim optimizmom. Trump je namreč v kampanji obljubljal velika vlaganja v infrastrukturo, odpravo številnih zakonodajnih pravil, ki po njegovem mnenju omejujejo finančne ustanove in podjetja, obrat v energetski politiki s poudarkom na domači nafti, plinu in premogu ter znižanje davka na dohodek podjetij.

A v zadnjih tednih je ta optimizem nekoliko splahnel in v večji meri ga je zamenjala previdnost. Borzniki namreč še vedno čakajo na bolj konkretne informacije o tem, kaj namerava Trump z ekipo res storiti. Prav tako je vprašanje, koliko od obljub bo novi predsednik uspel izpolniti, saj ga kljub republikanski večini v obeh domovih kongresa najverjetneje čaka naporno usklajevanje s kongresniki in senatorji. Republikanci tako niso naklonjeni povečanju porabe, demokrati pa se bodo upirali odpravi nekaterih zakonodajnih pravil ali razbremenitvi bogatih na račun revnejših.

Po drugi strani vlada tudi negotovost glede tega, kako zelo se bo Trump obrnil k trgovinskemu protekcionizmu. Morebitni protekcionistični ukrepi bi lahko sprožili trgovinske vojne, ki bi škodile tudi ZDA. Negotovost povzročajo tudi Trumpove napovedi glede politike do številnih nezakonitih priseljencev, ki pa so kot poceni delovna sila pomemben dejavnik gospodarstva. A tudi pri teh ukrepih Trump in njegova izvršna ekipa v kongresu ne bosta imela lahkega dela.

Poleg Trumpove izvolitve so sicer teden med drugim zaznamovale objave poslovanja največjih ameriških bank. Te so večinoma v zadnjem trimesečju že čutile pozitivne posledice Trumpovih napovedi o deregulaciji v bančnem sistemu, kje se je po zadnji finančni krizi zakonodaja zaostrila.

Newyorške borze teden zaključile v zelenem

Indeksi na newyorški borzi so današnje trgovanje končali v zelenem. Borzni analitiki ocenjujejo, da je na dvig indeksov vplivala prisega 45. ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s tem pa tudi zaključek mandata Baracka Obame. Prvič v več kot 50 letih so prvi dan predsednika v ovalni pisarni pozdravili naraščajoči indeksi, poročajo tuje agencije.

Indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 19.827,25 točke, kar je 94,85 točke oz. 0,48 odstotka več kot v četrtek. Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 pa je današnje trgovanje sklenil pri vrednosti 2271,31 točke. V današnjem trgovanju je pridobil 7,62 točke oz. 0,34 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq je pridobil 15,25 točke oziroma 0,28 odstotka in trgovanje sklenil pri 5555,33 točke.

Zvišala se je tudi cena zlata, ki se je v današnjem trgovanju na borzi v New Yorku podražilo za 5,90 dolarja oz. 0,49 odstotka na 1207,40 dolarja za 31,1-gramsko unčo.

Zavese Bele hiše že v Trumpovi zlati barvi

Spreminjanje ZDA v slogu novega predsednika Donalda Trumpa se je v petek začelo v Beli hiši, kjer so temno rdeče zavese zamenjali z novimi zlate barve, podobne barve pa je tudi nova preproga v ovalni pisarni Bele hiše. Barack Obama je odšel, v Beli hiši pa so ostali stari časopisi s fotografijami podpisovanja zdravstvene reforme.

Obamovo osebje Bele hiše vsaj po uvodnih poročilih naslednikom ni zagodlo, kot je na primer osebje Bele hiše Billa Clintona, ko je z vseh računalnikov snelo črko W, ki je bila ena od črk v imenu predsednika Georga Busha mlajšega. Trumpovim ljudem in novemu predsedniku pa je za spomin ali morda opomin ostalo več naslovnic časopisov s fotografijo Obame, ki podpisuje zdravstveno reformo.

Trump napoveduje, da bo reformo odpravil, obenem pa obljublja, da jo bo nadomestil z nečim boljšim. Njegovi podporniki to sedaj tudi pričakujejo. Obama je svojim sodelavcem ob slovesu, preden se je odpravil z družino na počitnice v Palm Springs, povedal, da ima Amerika še vedno razloge za optimizem, ker je to, kar se dogaja, le majhna postaja v zgodovini države.

Majhna postaja bo morda Obamova dediščina, ki jo Trump želi večinoma odpraviti, čeprav ne tudi tistega dela, ki govori o padcu stopnje brezposelnosti z osmih na 4,7 odstotka od januarja 2009 do januarja 2017. V tem času je število ljudi brez zdravstvenega zavarovanja padlo s 50 na 30 milijonov, obenem pa je nacionalni dolg narasel z 10.600 na 20.000 milijard dolarjev.

Obamo danes v večini anket podpira okoli 60 odstotkov Američanov, Trumpa okoli 40, kar je najmanj v zadnjih 40 letih za novega predsednika. Pomanjkanje navdušenja nad Trumpom pri večini Američanov je bilo opazno tudi med prisego. Fotografije s travnika National Mall od kongresa do Lincolnovega spomenika iz leta 2009 in leta 2017 so govorile same zase. Leta 2009 je bil travnik nabito poln z 1,8 milijona ljudmi. Letos je bil podoben švicarskemu siru.

Tudi tribune ob aveniji Pensilvanija, po kateri je potekala predsedniška parada po prisegi, so bile precej prazne. Tudi hoteli niso bili polni, čeprav so hotelirji sprva močno zasolili cene. Nacionalna služba za parke sicer več ne upa ocenjevati množic na National Mallu zaradi spora z organizatorji temnopoltega protesta pred leti, ki se je skoraj končal s tožbo. Obstajajo pa številke o prevozih z metrojem, kot podzemni železnici rečejo v Washingtonu.

Ob drugi inavguraciji predsednika Busha mlajšega leta 2005 se je do 11. ure zjutraj z vlaki prepeljalo 197.000 ljudi. V petek se jih je za Trumpa 193.000. Ob drugi inavguraciji Obame leta 2013 se jih je do 11. zjutraj peljalo 317.000, ob prvi leta 2009 pa 513.000. Številke so tako nizke, da se Trump v petek presenetljivo ni hvalil z največjo inavguracijo v zgodovini ZDA.

Trump v petek z dvema potrjenima članoma vlade

Ameriški senat je v petek po prisegi 45. predsednika ZDA Donaldu Trumpu potrdil dva ministra v novi vladi, ki sta že prisegla. Trump je tudi podpisal izvršni ukaz, ki izraža namero odprave zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame, idilo prvega dne pa so zmotili protesti.

Po paradi od kongresa navzdol po aveniji Pensilvanija do Bele hiše je Trump s soprogo Melanio in sinom Barronom ter drugimi družinskimi člani pogledal parado do konca na tribuni pri Beli hiši, nato pa se odpravil na delo.

Najprej je moral podpisati poseben zakon, ki omogoča upokojenemu generalu Jamesu Mattisu, da zasede položaj obrambnega ministra ZDA. Veljavna zakonodaja veleva, da vojaki ne smejo voditi Pentagona najmanj sedem let po koncu aktivne službe. Kongres lahko potrdi izjemo, kar je doslej storil le za generala Georga Marshalla leta 1950.

Senat je nato potrdil Mattisovo kandidaturo z 98 glasovi za in enim proti, ker tudi demokrati upajo, da bo general znan pod nazivom "besni pes" znal krotiti šefa pri kakšnih nepremišljenih odločitvah. Z 88 proti 11 je senat potrdil tudi upokojenega generala Johna Kellyja na položaj ministra za domovinsko varnost.

Oba ministra sta nato že prisegla pred podpredsednikom ZDA Mikom Pencom.

Zaradi nasprotovanja demokratov pa kongres ni potrdil kongresnika Mika Pompea na položaj direktorja Cie, ker menda še ni dovolj preverjen.

Trump zaradi tega danes najverjetneje ne bo opravil prej napovedanega obiska sedeža Cie v Langleyju v Virginiji. Na uradnem sporedu ima le tradicionalno mašo v Nacionalni katedrali po inavguraciji, na kateri mu je božjo pomoč pri vladanju zaželelo šest različnih verskih voditeljev.

Trump ni uresničil predvolilne obljube, da bo takoj po prisegi ukinil Obamovo zdravstveno reformo, saj je medtem spoznal, da so od nje odvisni številni njegovi volivci. Zato je v petek podpisal neke vrste pismo o nameri, čeprav ima papir uradni naziv izvršni ukaz.

Ta pravi, da želi nova vlada zmanjšati breme Obamove zdravstvene reforme, medtem ko se pripravlja njena ukinitev in nadomestitev z nečim novim. Podpisal je tudi ukaz, s katerim je zamrznil vse nove regulacije vlade, čeprav bi jih moral najprej sam sprejeti.

Nato sta se s prvo damo Melanio odpravila na tri uradne inavguracijske plese, v prestolnici ZDA pa so praktično od prisege naprej potekali številni protesti, nekateri tudi nasilni, policija pa je aretirala več kot 200 ljudi.

Večina protestov je minila mirno, večja skupina okoli 1000 ljudi pa je opustošila predel nedaleč od kongresne palače. Protestniki so zažigali avtomobile, razbijali izložbe in obmetavali policijo s kamenjem ali drugim, kar jim je prišlo pod roke. Policisti so odgovorili s pendreki, solzivcem in šok granatami. Poškodovanih je bilo šest policistov, policija pa o ranjenih protestnikih ne poroča.

Trumpovo parado po aveniji Pensilvanija je tako spremljal dim zažganih avtomobilov in raznih kresov, ki so zagoreli nedaleč od Bele hiše. Položaj je bil dovolj resen, da je policija udeležence inavguracijskih plesov nekaj časa zadrževala po hotelih, dokler ni odstranila protestnikov, da so se lahko mirno odpravili na proslave v svojih pražnjih oblačilih.

Za danes je napovedan velik protest žensk, ki jim bodo pomagali tudi moški, nasprotniki novega predsednika. Rezervirana so parkirišča za 1800 avtobusov iz ZDA, drugi pa prihajajo z letali, vlaki ali lastnimi avtomobili in organizatorji napovedujejo udeležbo najmanj 200.000 ljudi.

Trump in Melania zaplesala na treh uradnih inavguracijskih plesih

Novi predsednik ZDA Donald Trump in prva dama Melania sta se v petek ob koncu slovesnosti ob Trumpovi prisegi udeležila treh uradnih inavguracijskih plesov. Na zadnjem, vojaškem, je spregovorila tudi Melania, Slovenijo pa je kot domovino najboljšega stekla pred tem na kosilu v kongresu izpostavil senator Roy Blunt iz Missourija.

Blunt je pojasnil, da sta predsednik Trump in podpredsednik Mike Pence po prisegi dobila posebni spominski darili, to je stekleni oziroma kristalni posodi z vgravirano Belo hišo in kompasom, ki kaže, da središče Washingtona ni prebivališče predsednika, ampak kongres. Posodi je izdelalo ameriško podjetje Lenox, Blunt pa je dejal, da iz stekla iz Slovenije, od koder prihaja prva dama, kjer menda delajo najboljše steklo.

Kosilo je bilo zanimivo, ker sta prišla tudi Bill in Hillary Clinton. Slednja je pristopila k Trumpu in mu čestitala, ta pa se ji je navdušeno zahvaljeval, da je prišla. Sedaj, ko so volitve končane in je Clintonova izgubila, bodo morda Trumpovi in Clintonovi spet prijatelji kot nekoč. Zanesljivo prej kot pa Clintonovi in Sandersovi. Demokratska predsedniška kandidatka je namreč šele po precej časa priznala prisotnost nasprotnika v tekmi za nominacijo demokratske stranke in z njim izmenjala le pozdrav.

Trumpova sta imela zvečer tri inavguracijske plese. Najprej plesa svoboščin in svobode v Konvencijskem centru, potem pa še ples vrhovnega poveljnika, ki poteka v čast vojske. Ta je bil v Nacionalnem muzeju zgradb. Na poti do slovesnosti sta morala mimo protestnikov, ki so držali v zrak sredince in kričali besede, ki niso za objavo, znotraj dvoran pa je bilo povsem drugače. Trump je na vsakem plesu nekaj povedal. V glavnem je obljubljal, da bo Amerika spet velika, kritiziral medije in hvalil podpornike.

Na plesu za oborožene sile je spregovorila tudi Melania. "Čast mi je biti naša prva dama. Borili se bomo, zmagali bomo in Ameriko bomo naredili spet veliko," je dejala, preden sta se z možem objela in zazibala v melodiji pesmi pokojne Whitney Houston "I will always love you". Na prvem plesu se je slišala pesem Franka Sinatre "I did it my way", drugi ples pa je bil precej navijaški in Trump je množico povprašal, ali naj še naprej uporablja Twitter. Odgovor ni presenetil nikogar.

Ples, ki ga v predsednikovo čast prirejajo vojaki, pa je predvideval malce več plesanja, saj sta morala Trump in bivši predsednik Baracak Obama, kakor tudi podpredsednik Mike Pence in soproga Karen plesati s pripadniki posameznih rodov vojske. Na koncu sta morala predsednik in podpredsednik razkosati torto z vojaško sabljo, predsednika pa so po video povezavi pozdravili vojaki iz Afganistana. Trump jim je povedal, da jih ima rad, veliko raje kot novinarje.

 Nekaj citatov iz inavguracijskega govora predsednika ZDA Donalda Trumpa:

“Danes je poseben dan zato, ker prenašamo moč iz establishmenta na ljudstvo!”

“20. januar bo šel v zgodovino kot dan, ko so državljani spet postali vladarji te države. Spremembe se začnejo tukaj in zdaj. Ta trenutek pripada vam, ki ste zbrani tu, ki gledate. ZDA so vaša država!”

“Bogastvo srednjega razreda je bilo ukradeno in razdeljeno po celem svetu!”

“Od tega dne naprej bomo imeli novo vizijo. Od tega dne naprej bo Amerika na prvem mestu!”

“Združili bomo svet v boju proti radikalnemu islamizmu. Tega bomo popolnoma izkoreninili.”

“Delimo si eno srce, en dom in eno slavno prihodnost! Skupaj bomo Ameriko naredili močnejšo, bogatejšo, varnejšo in seveda – spet veliko.”

“Hvala vam! Bog vas blagoslovi in Bog blagoslovi Ameriko!”

 

 

Preberite več...

Kavarna Hayek: Lekcija o svobodi

Človekove pravice so nekaj, kar levičarji (in tudi marsikateri desničarji) ne razumejo prav dobro. To so splošni in univerzalni standardi za zaščito osebne svobode posameznika, nikakor pa ne morajo biti utilitaristična sredstva za doseganja političnih in družbenih ciljev. Tako so na nacionalni televiziji včeraj spet razpravljali o svobodi govora in ugotavljali, da svoboda govora ni absolutna pravica. In to so počeli arbitrarno. Celo več. Na portalu nacionalne televizije so svobodo govora že označili za nevarno in skrajno desno ideologijo.

Preberite več...

Kavarna Hayek: Sedem tipov levičarjev v Sloveniji

  • Objavljeno v Fokus

Slovenija je prestreljena z levičarji, so povsod. A obstajajo različni tipi. Tako sem se pred dnevi spomnil na tekst kolumnista portala Depo Danijala Hadžovića in njegovo klasifikacijo različnih tipov levičarjev izpred dveh let. In da ne bom odkrival tople vode, si bom od njega sposodil pet tipov levičarjev, dodal dva svoja in prilagodil Sloveniji. Delitev na desnico in levico se namreč spreminja od države do države, pač glede na demokratično tradicijo in razmer v družbi. Pred vami je tako sedem tipov levičarjev v Sloveniji in kratek opis, kako jih prepoznate.

Tip št. 1: Jugonostalgik

Gre za najbolj razširjen tip levičarja v Sloveniji. Zanimivo je, da je med njimi veliko mladih, tudi takih, ki so se rodili že v samostojni Sloveniji, zato zanje ni jasno, ali so imeli izkušnjo s časovnim strojem ali se zgolj napajajo z zgodbami starejših jugonostalgikov, ko nosijo zastave z rdečo zvezdo in druge komunistične simbole. Ta tip je sicer lahko povsem simpatičen, ob njem se samo nasmehnemo, če ne bi bil popolna zguba in škodljiv. Kakršnakoli razprava z jugonostalgikom je povsem odveč, kajti argumenti, dejstva in statistični podatki, ki mu jih lahko ure in ure navajate, so popolnoma brez pomena od njegovih lastnih izkušenj z življenjem v Jugoslaviji, najbolj popolni in najbolj dovršeni državi na svetu vseh časov. Po njegovem (ali bolje rečeno, tako kot se spomni jugonostalgik) je bilo vse od vseh, ni bilo socialnih razlik, stanovanja so bila družbena, delo si imel zagotovljeno, prenočil si lahko na klopci v parku, ne da bi se bal za svojo varnost (čeprav ni jasno, zakaj bi tam spal, ko pa si imel zastonj stanovanje), v družbi sta prevladovali pravičnost in enakost in tako naprej. Na teh frazah se začne in konča vsak pogovor z njim, to je doseg njegove komunikacijske sposobnosti.

Če želite jugonostalgiku dokazati, da je bila blaginja (če tistemu sploh lahko rečemo blaginja, prej revščina) v Jugoslaviji le nekaj večja kot v Romuniji, da je bila Češkoslovaška celo pred Titovo državo, da je Jugoslavija v 80. letih prejšnjega stoletja de facto bankrotirala, da ni logično, da so ljudje bodisi bežali iz države bodisi iskali delo v Nemčiji, ko pa naj bi bila Jugoslavija bogata država z visokim standardom in da je njegov spomin po vsej verjetnosti posledica halucinacij ali neuresničenih sanj v mladosti, vas bo, ne da bi dosti razmišljal, obtožil, da se del klero-nacionalno-fašistično-fevdalno-neoliberalno-kapitalistične elite, ki kleveta Tita, najboljšega voditelja na svetu, ki razširja laži o najboljši državi na svetu, ki želi ropati in tlačiti delavski razred.

Priporočljivo je, da se resnih debat z jugonostalgikom izogibate, ker je vsaka debata popolnoma brezupna. Ko se ga bo napil in vam bo razlagal svoje seksualne izkušnje s potrebnimi kapitalističnimi »švabicami« v gozdičku v okolici Poreča ali na razbeljenem kamenju na Pagu leta 1975, zgolj kimajte z glavo in potožite, da vam je žal, da tudi vi niste tako uživali.

Kje jih najdemo? Na partizanskih proslavah, na predvolilnih zborovanjih SD in ZL, v bifejih urbanih središč, kabinetu predsednika vlade in predsednika države, v ZZB NOB.

Tip št. 2: Kaviarec

Kaviarec ima precej značilnosti vseh tipov levičarjev, a z bistveno razliko. Je precej dobro podkovan z znanjem, pred imenom običajno stoji mag. ali dr. Je vpliven in ugleden član družbe, ne zapade v kolektivno evforijo in se ne udeležuje zborovanj, ki so namenjena širokim množicam. Nasprotno. Sam sebe ima za nesporno avtoriteto, katerega dolžnost je razsvetljevanje neumnega naroda. Težava je, ker ljudje veliko bolj poslušajo ali verjamejo Blažu Švabi iz Modrijanov ali gledajo prsato La Toyo, kot pa njegova visokoleteča in intelektualno dovršena sporočila. Tudi med študenti njegova predavanja o socializmu kot družbi prihodnosti in njegovo znanstvo z Jürgenom Habermasom ne naletijo na ustrezen odziv, ker jih bolj zanima večerna zabava, zato so zafrustrirani, kar se kaže tudi navzven v obliki gnojnih turov po telesu, zabuhlosti obraza in podočnjakov.

Sicer so dobro privezani na državni jasli, drug drugega hvalijo v medijih, si med seboj podeljujejo nagrade in priznanja ali pa si med seboj podajajo kakšne neumne študentke, ki se jim ne da študirati. In če med študenti slučajno zablesti kakšna marksistična zvezda, jo bomo že jutri lahko videli v vlogi asistenta pri priljubljenem profesorju ali kot novo zvezdo kolumnistov v enem izmed MSM.

Kje jih najdemo? Na FDV in Filozofski fakulteti, socioloških inštitutih, v nevladnih organizacijah, medijih, kulturnih združenjih.

Tip št. 3: Kruhoborec

So salonski levičarji, ki se od tipa kaviarcev ločijo, da pred svojim imenom običajno nimajo mag. ali dr., niti nimajo ugledne službe na kakšni od fakultet, kljub temu so solidno teoretično podkovani in trosijo neumnosti o zlobnem neoliberalnem kapitalizmu. Običajno so zaposleni v javnem sektorju (tu so pristali, ker so nezaposljivi v zasebnem sektorju), za katerega menijo, da je gonilo razvoja vsake države. Menijo, da imajo vso pravico, da jemljejo drugim in dajo sebi. So proti fiskalnemu pravilu, trdijo, da država ustvarja delovna mesta, ne pa gospodarstvo, in menijo, da so za svoje delo premalo plačani.

Z njimi težko razpravljaš, ker kljub argumentom, ki jih daješ, jim ne prideš do konca. Na vsako vprašanje imajo bolj ali manj neumen odgovor. Ko goreče govorijo o zadružništvu, krožnem gospodarstvu in samoupravljanju podjetij ter jih pozoveš, naj svoje ideje udejanjijo v praksi, te obtožijo, da si fašist in proti socialni državi. Ko zaneseno govorijo po mobilnem telefonu ali tipkajo po tablici in opaziš, da gre za najnovejši in najdražji kapitalistični tehnološki izdelek, ki so ga skupaj sestavili za mizerno plačo delavci nekje na Kitajskem, ter ga opomniš, da prav s tem podpira izkoriščanje »človeka po človeku«, te obtožijo, da si kapitalistični plačanec, ki tako ali tako nič ne razume, nato pa dodajo, da to sploh ni izdelek, ampak pripomoček za osveščanje in povezovanje enako mislečih ali za nadzor podjetnikov.

Kje jih najdemo? V javnem sektorju, v nevladnih organizacijah, humanitarnih društvih, inštitutih in zavodih, ki jih financirajo davkoplačevalci.

Tip št. 4: Varuh

Gre za parazite, ki so dojeli in ugotovili, da so veščine prodajanja megle, ki so jih pridobili s študijami o neenakosti spolov, migracijah in socialne izključenosti še kako dobičkonosne, če le obstaja dovolj veliko število bedakov, ki sprejemajo tovrsten piar in ga doživljajo kot pomembnega za družbo.

Za razliko od jugonostalgikov, so varuhi vseh mogočih pravic usmerjeni v prihodnost. Varuh je kozmopolit in SJW, ki se v imenu drugih žrtvuje, da na svojih ramenih nosi križ, ki so ga z denarjem polepili razni skladi EU in posamezna ministrstva, da bi v primitivno in zaostalo Slovenijo prinesel sapo človekovih, ženskih, transeksualnih, homoseksualnih, rastlinskih, feminističnih, živalskih, ekoloških, gozdnih, vodnih, zračnih, vesoljskih, gorskih in še na milijone drugih pravic, ki so, kakopak, splošne človekove pravice.

Čeprav politična opredelitev varuha človekovih pravic ni toliko posledica jasnega svetovljanstva, kot donosnega sledenja svetovnim trendov, bo sam zase rekel, da je empatični levičar, ker se mu vse, kar je povezano z narodom, vero, tradicijo in drugimi srednjeveškimi slabostmi, gabi in ker je vse to, seveda, desničarsko. Po potrebi in občasno kritizira neoliberalni kapitalizem in multinacionalne korporacije, kako delujejo proti malemu človeku. A ne zato, ker bi vedel o čem govori, ampak zato, ker je »fancy« in »in«.

Kje jih najdemo? V nevladnih organizacijah, medijih, marginalnih političnih strankah, na FDV, Filozofski fakulteta in Fakulteti za socialno delo, na agencijah, ki so specializirane za proizvodnjo in prodajanje megle.

Tip št. 5: Skandinavec

Eden bolj zabavnih tipom levičarja, ki je nagnjen k ignorantstvu. Običajno gre za sindikaliste, ki imajo srce na pravi, levi strani, a kljub vsemu kažejo določen odklon od komunizma. Zasebno podjetništvo jim je sicer v redu, a le, če je pod strogim nadzorom države, ki preprečuje, da bi njegovo dušo dušila zavist, ki jo povzroča pohlepni sosed, ki je nesramno bogat in si drzne pred svojo hišo parkirati porsche cayenna. Zato imajo rešitev, ki sliši na ime Skandinavija. Od tod tudi ime tega tipa levičarja.

Skandinavske države so ideal socialne države in socialne pravičnosti. Tam na severu ti ni treba delati, da bi živel dobro, saj država tistim, ki veliko zaslužijo, veliko jemlje in prerazporedi drugim. Človek bi rekel, da država zate skrbi od zibelke do groba. In »skandinavci«, ki imajo pred očmi skandinavske države pred 40 ali 50 leti, bi to radi preslikali v Slovenijo. Težava je, da Slovenija nima niti približno potrebnega akumuliranega kapitala, da bi tak sistem vzdrževala. Poleg tega so tudi skandinavske države že zašle v krizo (na prelomu 80. v 90. leta prejšnjega stoletja) in od takrat naprej so precej reformirali svoj sistem. No, sindikalisti v skandinavskih državah še vedno vidijo ideal socialne države, kjer država o vsem poskrbi za tebe.

Kje jih najdemo? Pri sindikatih, v SD in ZL, v kabinetu predsednika vlade, v tovarniških kuhinjah, na centrih za socialno delo, na Fakulteti za socialno delo, med migranti.

Tip št. 6: Antifa

Gre za radikalne levičarje, ki jih vodijo najvišji cilji socialne pravičnosti, enakosti in mešanje Delamainovega konjaka z lokalnim sadjevcem. V življenju niso prebrali knjižice s petdesetimi stranmi, a vedo, da živijo v skrajno nehumanem in nepravičnem svetu, kjer vlada diktatura kapitala. Zato so Antifa odločeni, da tej kapitalistični zveri prerežejo vrat. Navdih za svoje početje najdejo v verzih alternativnih in manj znanih underground bendih, ki s herojskim in neartikuliranim kričanjem v mikrofon sporočajo resnico o svetu, v katerem živimo.

Ta tip levičarja nikoli v življenju ni imel želje, da bi kaj naredil v življenju, tudi za osebno higieno mu ni mar. Čas zabija v bifejih in klopcah v parkih, kjer kot študent, ki že deset let študira sociologijo in ima nič (0) dni delovne dobe, sedi oblečen v majico s podobo Che Guevare, v roki ima 2-litrsko steklenico cenenega vina in zvitek kanabisa, ki ga je kupil z denarjem, ki ga je ukradel upokojenim staršem ali babici. In tak sanja, da se bodo nekega dne delavske množice osvobodile kapitalističnih oklepov ter krenile na lov za buržuji in nacionalističnimi kačami. So antiglobalisti. Od časa do časa skuša organizirati zborovanje in protest, kjer udeležencem, ki jih običajno ni za število prstov obeh rok, kriči levičarske parole. Cinik bi rekel, da njihova ideološka prepričanja uplahnejo tisti hip, ko v rokah občutijo večjo vsoto denarja, ki so ga zaslužili z delom. Ampak, poglejmo realno, kdo bo te ljudi sploh zaposlil.

Kje jih najdemo? V mestnih parkih, underground klubih, na Metelkovi, tudi v parlamentu, na shodih v podporo migrantom.

Tip št. 7: Kristjan

Za razliko od drugih levičarjev, ki so zapriseženi ateisti, tip levičarskega kristjana (krščanski socialist) hodi v cerkev, podpira žensko duhovništvo in ne nasprotuje gejevskim porokam, zelo so naklonjeni tudi multikulturnosti, saj menijo, da morajo biti kristjani do migrantov sočutni in da je njihova dolžnost, da odprejo svoje srce in svoje denarnice. So goreči podporniki svojega idola, papeža Frančiška, ki pridiga o socialni pravičnosti, prerazdelitvi bogastva in poziva svoje ovčice, naj medse sprejmejo begunce, ki pridejo v njihove države po boljše življenje.

Čeprav živijo na videz mirno in skromno življenje, si nadvse želijo moči in ugleda, tudi za ceno, da se odpovedo tipu kristjana in preidejo v drug tip levičarja. O delavstvu govorijo skoraj lirično, ciljajo na socialno pravičnost in povzdigujejo v enakost, a ko pride ta tip levičarja v situacijo, ko mora dati prednost ali vplivnemu človeku ali povsem običajni osebi, se odloči za tistega, ki ima večjo moč od njega. V tem pogledu so tipični „kolesarji“, ki se klanjajo tako cerkveni kot posvetni oblasti in tlačijo navzdol.

Kje jih najdemo? V cerkvah, med duhovščino in škofi, v parlamentu, vladnih službah in javnem sektorju, sem in tja kakšnega ulovijo v bordelu.

Originalen tekst Hadžovića si lahko preberete tukaj.

Vir: Kavarna Hayek

Preberite več...