Stranke kritično do osnutka nove deželne ustave avstrijske Koroške; se vrača Haiderjeva politika?

  • Napisal  G. B., C. R., STA
Izbris slovenščine iz deželne ustave bi lahko pomenil tudi slovo dvojezičnosti na Koroškem. Izbris slovenščine iz deželne ustave bi lahko pomenil tudi slovo dvojezičnosti na Koroškem. Foto: Matic Štojs

V parlamentarnih strankah so zaskrbljeni glede določil o slovenski manjšini v osnutku nove deželne ustave avstrijske Koroške. V NSi so zato danes vložili zahtevo za sklic nujne seje OZP in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V SD in Zavezništvu menijo, da gre za kršitev ADP, ki bi jo morali po mnenju poslanca DeSUS notificirati.V SDS pa menijo, da bi se glede manjšinskih pravic politika na avstrijskem Koroškem lahko zgledovala po Sloveniji.

Kot je v sporočilu za javnost zapisala SDS, slednja pozorno spremlja dogajanja ob sprejemanju deželne ustave na avstrijskem Koroškem in z obžalovanjem ugotavlja, da je osnutek predvidel kot uradni jezik zgolj nemščino, ne pa tudi slovenščine. »V SDS upamo, da bo v postopku sprejemanja ustave dovolj razuma in politične širine, da bodo v ustavo umestiti tudi slovenščino,« so zapisali v izjavi za javnost.

Miro Petek, predsednik Odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Strokovnem svetu SDS ob tem pravi: »V zadnjih letih se je zdelo, da je za avstrijsko Koroško Haiderjevo obdobje že mimo, vendar dogajanja okrog umeščanja slovenščine v deželno ustavo temu ne pritrjujejo. V zadnjem desetletju, ko je Slovenija postala članica Evropske unije in Schengenskega območja, med deželo Koroško in Slovenijo ni bilo več zaznati nobenih meja, sodelovanje na vseh ravneh je potekalo na izjemno visoki ravni in v obojestransko zadovoljstvo in korist. Večina prebivalcev na avstrijskem Koroškem je tudi spoznala, da so slovenska manjšina, njihov jezik in kultura veliko bogastvo te dežele.«

Kot je še dejal Petek, je besedilo, ki ga glede uradnega jezika predvideva osnutek deželne ustave, povsem nerazumno, zato v SDS upajo, da bo v postopku sprejemanja v deželnem zboru vendarle prišlo do sprememb. »Glede manjšinskih pravic bi se politika na avstrijskem Koroškem lahko zgledovala po Sloveniji in ustavi Republike Slovenije, ki na področju zaščite manjšin zagotavlja najvišjo raven,« pravi Miro Petek.

Predsednica NSi Ljudmila Novak in poslanec Jožef Horvat pa sta na današnji tiskovni konferenci dejala, se koroška deželna politika očitno vrača k starim vzorcem protislovenstva, kakršni so bili značilni za nekdanjega deželnega glavarja Jörga Haiderja.

Prav zato je njihova poslanska skupina danes vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, na kateri bi osvetlili problem, ki nastaja z omembo zgolj nemščine kot deželnega jezika.

Od slovenske vlade pa medtem pričakujejo, da vloži vse napore in glede razmer na avstrijske Koroškem naveže stike z avstrijsko zvezno vlado. 7. člen avstrijske državne pogodbe (ADP) namreč ščiti slovensko narodno skupnost na Koroškem, kar ni stvar zgolj deželne politike, ampak celotne Avstrije, so opozorili.

Vlada mora po besedah Horvata tudi razmisliti o možnosti sprožitve postopka notifikacije ADP. "To je v pristojnosti vlade, državni zbor te pristojnosti nima," je dejal.

Po drugi strani pa poslanec DeSUS in podpredsednik DZ Primož Hainz meni, da bi bilo dobro, da za tovrstno pobudo stoji državni zbor v celoti. Na predsednika DZ je tako naslovil pobudo, da na naslednji seji kolegija predsednika DZ "preučijo način in začnejo postopek za notifikacijo", so sporočili iz državnega zbora.

S tem bi po besedah Hainza uveljavili 3. člen ustavnega zakona o izvedbi temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki med drugim določa, da "na ozemlju Republike Slovenije veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo". S tem bi uresničili tudi 5. člen ADP, ki določa mejo med Avstrijo in Slovenijo, postali bi legalni zaščitnik slovenske manjšine v Avstriji, kar določa 7. člen pogodbe, je še zapisal.

Glede na to, da je Slovenija naslednica bivše Jugoslavije in naslednica ADP, ima interes in dolžnost, da opozarja na dosledno izvajanje 7. člena, prav tako menijo Socialni demokrati. Navedba zgolj nemščine kot uradnega jezika je tudi po njihovem mnenju velik odstop avstrijske deželne politike od dosedanjih sklenjenih dogovorov in praks.

Od celotne slovenske politike in vseh državnih institucij pričakujejo, da bodo skupaj naredili vse, da takšen predlog deželne ustave ne bo sprejet. V nasprotnem primeru bodo na to opozorili tako svoje partnerje v EU kot tudi vsa pristojna telesa Sveta Evrope.

Predsednik SD in tudi podpredsednik vlade Dejan Židan je zatem na novinarski konferenci pojasnil, da se usklajujejo z manjšinskimi organizacijami in da se je danes o problemu pogovarjal tudi s predsednikom Narodnega sveta koroških organizacij Valentinom Inzkom. Slednji ga je prosil za enotno podporo vseh slovenskih političnih strank pri njihovih stališčih v procesu spreminjanja koroške ustave.

Koroški Slovenci želijo po Židanovih besedah v ustavo vključiti, "da se za jezik na območju južne Koroške - to je na območju dvojezičnega šolstva - kot drugi deželni jezik razglasi tudi slovenščina". To je tudi v skladu z ADP, ki po Židanovih besedah velja in se izvaja "in katere pravna naslednica je tudi Slovenija".

Židan je še pozval, da vprašanje koroške deželne ustave ne bi postalo notranjepolitično vprašanje v Sloveniji. "Naš predlog je, da sledimo prošnjam naših manjšinskih organizacij," je še pozval Židan, sicer kmetijski minister.

V največji vladni Stranki modernega centra so opozorili, da gre v vsej zadevi še vedno za osnutek ustave. "Lahko samo zahtevamo od naše vlade, da se zelo odločno postavi v bran demokratični ustavi, ki bo seveda tudi Slovence in slovenski jezik postavila v ustavno besedilo, kakršnega mi pričakujemo," je povedala poslanka SMC Anita Koleša.

Izrazila je sicer veliko zaskrbljenost med člani poslanske skupine SMC zaradi procesa sprejemanja koroške deželne ustave. "Menimo, da je to zaskrbljujoče in ni dobro ne za Slovence na Koroškem, ampak je na splošno zelo slabo tako za Koroško kot tudi za samo Avstrijo," je dejala.

Pozvala je k čim prejšnjemu zasedanju komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu. "Upam, da bomo dobili tam tudi ustrezna stališča našega ministra," je povedala.

Oglasili so se tudi v Zavezništvu socialno-liberalnih demokratov, kjer menijo, da Avstrija ne izpolnjuje obveznosti, ki jih določa 7. člen ADP. Kot nesprejemljivo ocenjujejo, "da se danes ponovno ukvarjamo s priznanjem tako pomembnih pravic kot so manjšinske in rabo materinega jezika, ki smo si ga Slovenci skozi zgodovino že priborili".

Tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš je komentiral zaplete in jih ocenil kot "velik opomin slovenski vladi zaradi prepozne reakcije". "Slovenski odločevalci so ponovno zatajili pri svoji skrbi za svoje ljudi, tudi tiste, ki živijo izven državnih meja," je kritičen. Izrazil je še pričakovanje, "da bi Avstrija začela spoštovati mednarodne pogodbe in bilateralne dogovore, da bi bila slovenska manjšina zgolj deležna tistega, kar ji pripada po vseh pravnih dogovorih".

nazaj na vrh