Sodba v zadevi Stephan spisana in odposlana že 14. novembra, a režimski mediji o tem niti besede!?!

 Michel (Massoud) Stephan/ foto: Matic Štojs Lomovšek Michel (Massoud) Stephan/ foto: Matic Štojs Lomovšek

Izvedeli smo, da je ljubljanska okrožna sodnica Sinja Božičnik že pred časom odposlala pisno sodbo strankam v zadevi Stephan. To nam je potrdilo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani. Zanimalo nas je tudi ali so stranke v postopku sodbo že prejele in ali se je obramba dr. Michela Stephana že pritožila.

 

Tako so zapisali na omenjenemu sodišču: »Sodba v zadevi IV K 47223/2017 je odpravljena dne 14. 11. 2019 in še ni vročena vsem strankam postopka. Zagovornik obdolženega, odvetnik Fišer, se je na sodbo že pritožil.«

Ob tem smo se vprašali, kako je mogoče, da sodba še ni javno znana in kdo so stranke v postopku, katerim sodba še ni bila vročena. Dodatne odgovore s sodišča še čakamo.

Po naših podatkih je s sodbo seznanjen oškodovanec dr. Janez Plavec. Glede na to, da se je na sodbo že pritožil odvetnik Gorazd Fišer, pa mora biti s sodbo seznanjen tudi dr. Michel (Massoud) Stephan.

Zanimivo je, da je v drugih primerih, tudi v primeru Novič, ustaljena praksa, da sodbo prejmejo »posvečeni« mediji prej, kot je ta vročena s strankam v postopku. Zakaj je tokrat drugače? Kaj je potrebno skriti?

Sodišče je maja letos spoznalo dr. Michela (Massouda) Stephana za krivega

Spomnimo. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je 14. maja libanonskega znanstvenika s francoskim potnim listom (!) dr. Michela (Massouda) Stephana spoznal za krivega kaznivega dejanja napeljevanja k uboju (in ne umoru, čeprav je bil načrtovan in plačan!) enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu dr. Janeza Plavca in kaznivega dejanja prepovedanega prometa z orožjem ter mu prisodil enotno kazen osem let zapora. Kot je v obrazložitvi sodbe pojasnila predsednica senata Sinja Božičnik, je sodni senat presodil, da sta obtoženemu obe kaznivi dejanji v celoti dokazani.

Tako sodišče ne dvomi, da je dr. Stephan jeseni 2017 takratnega prosilca za azil, Iračana Alija, ki ima danes status zaščitene priče, poskušal napeljati k uboju dr. Plavca. Slednje po besedah sodnice dokazuje, da je Aliju izročil fotografijo dr. Plavca, mu povedal, kje živi, dal navodila, kako naj pride do njegove hiše in se umakne. Kot je dejala sodnica, mu je dr. Stephan dal tudi del plačila za uboj, priskrbel pištolo in z njim vadil streljanje. »To potrjuje ne le izpoved Alija, ampak tudi izvedeni dokazni postopek,« je dodala predsednica senata Božičnikova.

Ni pa sodni senat sledil predlogu tožilstva, naj odredi izgon dr. Stephana iz države za pet let. Kot je dejala sodnica, za izrek te kazni »ni bilo potrebnih pogojev«. Spomnila je, da je dr. Stephan državljan Francije, ki je država članica EU. Evropska direktiva pa po njenih besedah določa posebne pogoje za izgon državljana EU in je zato potrebna individualizirana presoja. »Zgolj grožnja zoper javno varnost v tem primeru ne zadostuje za izgon,« je opozorila sodnica.

Odločitev sodnega senata za podaljšanje pripora dr. Stephanu do začetka prestajanja zaporne kazni pa je utemeljila z razlogom begosumnosti in s ponovitveno nevarnostjo. Obramba je že takrat napovedala pritožbo, kar je sedaj že storila, tožilstva pa ni prepričala argumentacija sodnice, zakaj sodni senat ni izrekel kazni izgona, zato se bo verjetno v tem delu napisala pritožba. Odgovor ali se je tožilstvo na sodbo že pritožilo, še čakamo.

Odvetnik dr. Plavca kot oškodovanca Samo Urbanija pa je že pred tem napovedal, da bo v primeru obsodbe dr. Stephana prek civilnega postopka vložil odškodninski zahtevek.

Bo dr. Stephan izgnan?

Izgon tako nevarnih oseb, kot je dr. Michel (Massoud) Stephan, ne bi smelo biti vprašanje, je pa res, da verjetno kemika libanonskih korenin, ki ga je iz Francije v svoj laboratorij na Kemijski inštitut pripeljala dr. Barbara Mohar, nepojasnjeno varuje globoka država.

Dr. Moharjeva je tista doktorica kemije, ki je bila povezana s podjetjem Donit, saj je njen brat Marko Mohar še do marca letos vodil enega največjih poslovnih imperijev v državi, kamor sodi tudi Donit Tesnit ...

nazaj na vrh