Shizofrenija? Tone Partljič, ki je nekdaj podpiral nasilne mariborske vstaje, sedaj poziva k spoštovanju izvoljenih predstavnikov ljudstva; bo DSP po novem vodila Potočnjakova?

  • Napisal  Pavel G.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Tone Partljič, človek, ki je podprl mariborske vstaje (foto: arhiv Demokracije) Tone Partljič, človek, ki je podprl mariborske vstaje (foto: arhiv Demokracije)

Prejšnji teden so v Žalcu obeležili pomemben dogodek, namreč obeležitev 150-letnice drugega slovenskega tabora. Gre za pomemben dogodek političnega dozorevanja slovenskega naroda v 19. stoletju, ko se je dvajset let po »pomladi narodov« leta 1848 začelo krepiti taborsko gibanje, ki je po eni strani vplivalo na krepitev slovenske narodne zavesti (nad deželno), po drugi strani pa je predstavljalo tudi svojevrstno politično zahtevo tedanjim oblastem na Dunaju, predvsem glede spoštovanja slovenskega jezika v javnosti. Prvi tabor je bil tako organiziran avgusta 1868 v Ljutomeru, že slab mesec kasneje je sledil tabor v Žalcu, najbolj množičen pa je bil tabor v Vižmarjih (maj 1869), ki se ga je udeležilo okoli trideset tisoč ljudi.

 

Obletnico tabora v Žalcu je popestrilo številno dogajanje, zanimivo pa je, da je bil v napovedniku kot slavnostni govornik omenjen Tone Partljič, nekdanji dolgoletni poslanec LDS, v osemdesetih letih pa je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, znan tudi po tem, da je bil razmeroma naklonjen vladajoči partijski vrhuški, medtem ko je bil njegov naslednik Rudi Šeligo precej bolj odločen zagovornik sprememb in je podpiral novonastajajočo opozicijo ter slovensko pomlad.

Zanimivo je, da smo na spletu zaman iskali vsaj manjši povzetek slavnostnega govora Toneta Partljiča v Žalcu. Tudi novičarski servis STA Partljiča sploh ni omenil, pač pa je povzel samo nekaj besed predsednika republike Boruta Pahorja, ki je imel na proslavi ob 150-letnici tabora pozdravni govor. Zato smo se morali opreti na poročanje naših virov, ki so nam sporočili, da je Partljič med drugim opozoril na nujnost spoštovanja izvoljenih predstavnikov ljudstva, s čimer je bržkone namignil na menda krivične kritike na račun novega mandatarja za sestavo vlade Marjana Šarca ter njegovih bodočih ministrov. Češ, to je vlada, ki jo je izvolilo ljudstvo, moramo jo spoštovati.

A pred sedmimi leti, ko so se na slovenskih ulicah pojavili levičarski vstajniki, je imel seveda drugačno mnenje. Še več, vstajnike je odločno podprl, ko so rušili tedanjega mariborskega župana Franca Kanglerja ter kasneje še vlado, ki jo je tedaj vodil Janez Janša. Kot je Partljič kasneje povedal na zaslišanju pred parlamentarno komisijo, ki se je ukvarjala s političnim ekstremizmom, se je udeležil mariborskih vstaj po tem, ko je slišal ocene, da gre za proteste huliganov, barab in političnih plačancev. Prepričan je bil namreč, da je šlo za socialni upor, ki ima razlago v življenjski stiski številnih Mariborčanov. No, tokrat očitno ne gre za socialni upor, glede na to, da na oblast prihaja »prava« vlada, mar ne?

Zanimivo pa je, da se je na Partljičevo zaslišanje v parlamentu marca 2014 odzval tudi upravni odbor Društva slovenskih pisateljev (DSP) odločno protestiralo zaradi zaslišanja Partljiča, ki je po njihovo nezaslišana sramota za slovenski parlamentarizem, za kar nosita odgovornost tako opozicija kot koalicija. Ob tem ne gre spregledati, da so samo kako leto prej iz slovenskega PEN tako rekoč isti funkcionarji, ki so protestirali zaradi zaslišanja Partljiča, izključili Janeza Janšo, pri čemer je Tone Peršak, sedaj minister za kulturo v odhodu, dejal, da je treba »voditi NOB«.

In ko smo že pri pisateljskem društvu – slednje se je prejšnji teden pridružilo gonji partizanskega časnikarskega društva (alias Društva novinarjev Slovenije) proti tedniku Demokracija zaradi menda sporne naslovnice o kulturi posilstev. Prav danes pa bodo člani DSP izbirali novega predsednika, potem ko je s funkcije predčasno odstopil Ivo Svetina. V vmesnem času je DSP vodila podpredsednica Gabriela Babnik, ki zdaj kandidira tudi za predsednico. Ostali kandidati so Aksinja Kermauner, Marij Čuk in Draga Potočnjak, kot danes poroča STA.

Naši viri poročajo, da je najverjetnejša prihodnja predsednica DSP razvpita Draga Potočnjak, znana po avtorstvu knjige »Skrito povelje«, s katero je obremenila Antona Krkoviča, Janeza Janšo in še nekatere akterje obrambe Slovenije leta 1991 pred agresijo JLA, češ da so nalašč sestrelili helikopter sovražne vojske, ki ga je pilotiral Toni Merlak. Če bo na predsedniško funkcijo res izvoljena Potočnjakova, bo DSP podobno kot DNS eno od podpornih organizacij v službi režima. No, to je bilo že v zadnjih letih, saj je denimo DSP, potem ko ga je prevzel Slavko Pregl (član Foruma 21!), izstopilo iz Jurčičevega sklada, ki je podeljevalo nagrade novinarjem in publicistom. Od tedaj pa je šlo vse le še navzdol in danes je osrednje literarno društvo le še bleda senca nekdanjih časov ter odlagališče kadrov, ki prisegajo na kulturni marksizem in prejemanje državnih rent…

nazaj na vrh