Podpora Romani Tomc iz vse Slovenije, vseh poklicev in starosti! Romana Tomc: Zaupam v slovenski narod!

  • Napisal  SDS, K. K.
Predsednik SDS Janez Janša in predsedniška kandidatka SDS Romana Tomc Predsednik SDS Janez Janša in predsedniška kandidatka SDS Romana Tomc Foto: Polona Avanzo/Demokracija

Veseli smo močne podpore Romani Tomc za predsednico države, so zapisali v največji opozicijski stranki SDS. V nadaljevanju objavljamo celotno Pismo podpore Romani Tomc, kandidatki za predsednico republike.

Predsednica države je osebnost, ki mora izžarevati predanost državljankam in državljanom, poštenost, verodostojnost in dostojanstvo. Prav takšna predsednica države bo Romana Tomc, ki s svojo življenjsko držo in izkušnjami zbuja zaupanje, da bo združevala vse Slovenke in Slovence, vse državljanke in državljane in prispevala k lepšemu in boljšemu življenju za vse.

Tako kot je že danes kritična do pomanjkljivosti v naši družbi, bo tudi kot predsednica republike izpostavljala najbolj pereče probleme, ki zbujajo v ljudeh odkrito nezadovoljstvo. Še posebej je občutljiva na razmere v zdravstvu, ki ljudem ne dajejo več občutka varnosti in gotovosti. Budno spremlja tudi dogajanja v pravosodju, kjer pravičnost ogrožajo vzvodi politične moči. Posebno pozornost namenja socialnim razmeram, kjer opaža, da je neenakost že tolikšna, da ne spodbuja več ustvarjalnosti, ampak ljudi ponižuje in žali.

To, kar je naš pesniški velikan France Prešeren napisal pred dobrimi stoosemdesetimi leti, je na žalost še vedno v veliki meri resnica naše stvarnosti: da so čista vest, dobro dejanje, modrost, pravičnost in učenost poteptani in potisnjeni na rob družbe. To je v svobodni demokratični državi skrajno opozorilo, na katerega se je potrebno odzvati. In prav tu vidi Romana Tomc, naša kandidatka za predsednico države, največji izziv za svojo poklicanost in delovanje.

Romana Tomc ne bo uresničevala le svoje protokolarne vloge, ampak bo stvarno, angažirano, z živo prisotnostjo in vztrajnostjo javno opozarjala in zahtevala, da se razmere uredijo. Tu se bo uresničilo njeno vodilo: "Spoštujmo in sodelujmo", kajti gre za vse ljudi, za vse državljanke in državljane Republike Slovenije.

Romana Tomc je osebnost z jasno izoblikovano moralno avtoriteto, ki zbuja v ljudeh zaupanje, da bo izpolnila njihova pričakovanja, zato podpiramo njeno kandidaturo. Vabimo vse državljanke in državljane, da se udeležijo volitev in izvolijo Romano Tomc za predsednico Republike Slovenije.

Podpisani:

Andlovic Jožko, podžupan, Vipava

Aplenc, mag. Andrej, publicist, Ljubljana

Bah Žibert Anja, poslanka, Brezovica

Barbo Jože, podjetnik, predsednik TD Dolenjske in Bele krajine, Mirna Peč

Borišek Vlado in Rafaela, upokojena podjetnika, Litija

Borko Jurij, župan, Središče ob Dravi

Breznik Franc, poslanec, Cerkvenjak

Brinovšek Nada, poslanka, Mozirje

Cotman Marjeta, Ministrica za delo, družino in socialne zadeve 2006-2008, Borovnica

Cukjati France, dr. med., Vrhnika

Čadež Milan, župan, Gorenja vas – Poljane

Čanžar Katja, podžupanja, Brežice

Čegovnik Dušan, profesor, Essen, Nemčija

Čehovin Robert, podžupan, Žalec

Černač Zvone, nekdanji Minister za infrastrukturo in prostor, Postojna

Češarek Domen, podžupan, Ribnica

Damjanovič Damjan, dolgoletni direktor Slovenske Filharmonije, Ljubljana

Deisinger, dr. Mitja, nekdanji ustavni sodnik, Ljubljana

Doblekar Boris, podžupan, Litija

Ekart Jože, glasbenik in ustanovitelj ansambla Ekart, Starše

Emeršič, mag. Jurij Pavel, zgodovinar, Ljubljana

Eržen Janez, dr. med., Ljubljana

Fajt Rajko, državni svetnik, Ptuj

Feguš Marjan, akademski glasbenik, Podlehnik

Feltrin Franci, poslanec Demosa, Škofja Loka

Ferjančič Jožica, upokojenka, nekdanja ravnateljica v vrtcu, Nova Gorica

Forte Alenka, dr. med., direktorica MC Heliks, Trbovlje

Furlan Matej, podjetnik, Ajdovščina

Gašperčič Davor, podžupan, Bovec

Gladek Rado, podžupan, Trzin

Glavač Alojz, župan, Moravske Toplice

Glažar, mag. Stanislav, župan, Hajdina

Godec Jelka, poslanka in podpredsednica SDS, Šentjur

Golavšek Marjan, podžupan, Prebold

Golba Albin, podžupan, Naklo

Golec, dr. Boris, zgodovinar, Ljubljana

Golob Franc Franjo, župan, Vuzenica

Gomišček, dr. Gregor, raziskovalec docent, Ljubljana

Gorenak, dr. Vinko, poslanec, Šmarje pri Jelšah

Granda, dr. Stane, zgodovinar, Ljubljana

Grbec Dušan, podžupan, Ilirska Bistrica

Grdina, ddr. Igor, zgodovinar, Ljubljana

Grims, mag. Branko, poslanec, Kranj

Hojs Aleš, politik in gospodarstvenik, Ljubljana

Irgl Eva, poslanka, Vipava

Iskra Kristina, upokojenka, Ljubljana

Jager Franc, lastnik trgovin Jager, Šentjur

Janša Bogdan, podžupan, Kranjska Gora

Janša Janez, poslanec in predsednik SDS, Velenje

Janžekovič Rajko, župan, Dornava

Jarc Franc, kmet, Šenčur

Jeglič, dr. Tone, upokojeni prof., Ljubljana

Jordan Ivan, župan, Škofljica

Juhant, dr. Janez, slovenski teolog, filozof in pedagog, Medvode

Jurak, mag. Marko, podžupan, Podčetrtek

Jurgec Janez, župan, Cirkulane

Jurgetz, dr. Anton, kemik in manager, Nemčija

Kapler Jože, župan, Škocjan

Kavtičnik Dejan, upokojenec, Mežica

Kekec Bojan, mag., podžupan, Novo mesto

Kirbiš Bojan, župan, Starše

Kleindinst Rok, podjetnik, Ljubljana

Klemenčič Alojz, podžupan, Ajdovščina

Klemenčič Gregor, direktor Komunale, Novo mesto

Kobe Marijana, pravnica, Ljubljana

Kocjan, mag. Maja, predstavnica civilne iniciative Bela krajina, Črnomelj

Korošec Marko, arhitekt, Ljubljana

Korpič Zvonko, upokojenec, Videm

Kos, dr. Janko, akademik in profesor, Ljubljana

Kozelj Miro, državni svetnik, Šenčur

Kranjc Marko, podžupan, Cerknica

Krivec Danijel, poslanec, Bovec

Krkovič Tone, slovenski častnik in veteran vojne za Slovenijo, Kostel

Krnc Bernarda, županja, Šmarješke Toplice

Krnc Tone, podžupan, Ig

Krtelj Valentin, predsednik KS in občinski svetnik, Ajdovščina

Kuntner Tone, slovenski pesnik in gledališki igralec, Ljubljana

Lavrenčič, mag. Anton, veterinar, svetnik, Vipava

Lep Šimenko Suzana, poslanka, Videm

Leskovar Anton, župan, Kidričevo

Leskovšek Franc, župan, Dobje

Levstek Jože, župan, Ribnica

Lisec Tomaž, poslanec, Sevnica

Ljubo Žnidar, poslanec, Polzela

Logar, dr. Anže, poslanec, Ljubljana

Mahnič Žan, poslanec, Gorenja vas

Makarovič, dr. Matej, univ. predavatelj sociologije, Ljubljana

Matjašič Rudi, podžupan, Kungota

Matoh Bine, gledališki igralec, Nova Gorica

Mejak Vera, pravnica, Ljubljana

Milošič Franc, podžupan, Cirkulane

Molan Ivan, župan, Brežice

Mravlja Marko, župan, Naklo

Novak Gašper, študent, Ljubljana

Novak Helena, dipl. ing. kemije, Ljubljana

Oblak Matjaž, podžupan, Žiri

Ogrin Janko, upokojen fotograf, Ljubljana

Ogrin, dr. Matija, literarni kritik in zgodovinar, Ljubljana

Ozimič Milan, državni svetnik, Slovenska Bistrica

Perič Močnik Aleš, podžupan, Šenčur

Petek Miro, publicist, odgovorni urednik, Mežica

Petrovič Miroslav, župan, Sveti Jurij ob Ščavnici

Pibernik France, pesnik, pisatelj, esejist, literarni zgodovinar, Kranj

Pirnat Anton, upokojeni grafičar, Ljubljana

Pišek, mag. Ivan, podžupan, Starše

Plut Valči, nabavna managerka leta 2013, Črnomelj

Podkrajšek Bojan, poslanec, Slovenske Konjice

Pogačnik, mag. Marko, poslanec, Šenčur

Pohole Miloš, državni svetnik, Cerknica

Pojbič Marijan, poslanec, Šentilj

Poljšak Milan, samostojni podjetnik, Vipava

Prašnikar Milan, podjetnik, Litija

Predalič, dr. Božo, generalni sekretar poslanske skupine SDS, Grosuplje

Prijanovič Tonkovič, dr. Marica, profesorica, Črnomelj

Prinčič Ana, upokojenka, Ljubljana

Pučnik Gorazd, sin dr. Jožeta Pučnika, Trst

Rajher Anja, podžupanja, Kidričevo

Redek Andrej in Anita, Mizarstvo Redek, Novo mesto

Rojko Dušan, prof. zgodovine, Zavrč

Rončevič, dr. Borut, prof. in soustanovitelj FUDŠ, Novo mesto

Rovšnik Miloš, predsednik NK in podžupan, Celje

Rupar, Marko, župan, Cerknica

Senegačnik, dr. Brane, pesnik, esejist, prevajalec, Ljubljana

Simoniti, dr. Vasko, zgodovinar, Ljubljana

Sivka Danijel, univ. dipl. ekonomist, Ljubljana

Skočaj, dr. Danijel, izr. prof., Vipava

Skribe Maksimiljan, upokojenec, Ljubljana

Smole Tomaž, podžupan, Ivančna Gorica

Stanovnik Justin, prof., slovenski filolog, Ljubljana

Starc Breda, dr. med., Ljubljana

Strah, mag. Robert, podžupan, Škofja Loka

Strnad Dušan, župan, Ivančna Gorica

Stropnik Igor, župan, Kungota

Suhoveršnik Ivan, župan, Mozirje

Sušnik Franc, župan in nekdanji poslanec, Vransko

Šešerko Drago, podžupan, Zreče

Širca Milivoj, dipl. agron., podjetnik, Sežana

Šircelj, mag. Andrej, poslanec, Grosuplje

Škrinjar Mojca, prof. angleškega in nemškega jezika, Ljubljana

Škrlec Peter, župan, Sv. Jurij v Slovenskih Goricah

Štoka, dr. Drago, pravnik in nekdanji predsednik Sveta slovenskih organizacij, Trst

Štor Radovan, kmetovalec, Ajdovščina

Šulin Patricija, evropska poslanka, Nova Gorica

Šumenjak Branko, državni svetnik in podžupan, Ormož

Šuštar Aco Franc, ekonomist, Vodice

Tanko Jože, poslanec, Ribnica

Terbenc Jerneja, socialni pedagog, Ljubljana

Tisel, mag. Štefan, specialist urolog, Šentjur

Tomašič Zala, študentka, Grinnel College, Iowa, ZDA

Tomšič, red. prof. dr. Matevž, publicist in univerzitetni predavatelj, Ljubljana

Tratnik Janez, podjetnik, Ajdovščina

Turinek Janez, duhovnik, Krško

Ulanec Zvonko in Antonija, upokojena podjetnika, Litija

Ušaj Lucija, odvetnica, Ljubljana

Valič Zver, dr. Andreja, zgodovinske znanosti, Kranj

Verlič, dr. Peter, župan, Grosuplje

Vesel Andrej Milan, ing. strojništva, Ljubljana

Vindiš Vladimir, župan, Destrnik

Vizjak, mag. Andrej, nekdanji minister za Gospodarstvo, Brežice

Vrtovec Matjaž, dr. med., Ajdovščina

Zupančič Boris, podžupan, Škofljica

Zver, dr. Milan, evropski poslanec, Destrnik

Žagar Slana Alenka, dr. med., Ljubljana

Žnidar Ljubo, poslanec, Polzela

Po prvotni objavi v ponedeljek, 16. oktobra, so se pismu podpore pridružili še številni podporniki, ki jih objavljamo v nadaljevanju:

Bašelj Maja, mag., podjetnica, Novo mesto

Battelino, prof. dr. Tadej, pediater, Ljubljana

Bizjak Janez, arhitekt, Bled

Bručan, mag. Andrej, dr. med., upokojenec, nekdanji minister za zdravje, Ljubljana

Cerjak Radovan, odvetnik, Vodice

Cukjati Daniel, prof. športne vzgoje, Vrhnika

Dolanc, mag. Borut, podpredsednik teniškega društva, Trbovlje

Dolinar Margarita Maria, slikarka, Ljubljana

Furman Žarko, podžupan, Slovenska Bistrica

Griesser Pečar, doc. dr. Tamara, zgodovinarka, Dunaj

Helbl Alenka, prof. slovenskega in nemškega jezika, Radlje ob Dravi

Hribar, mag. Marjan, predsednik namiznoteniške zveze, Šmarješke Toplice

Hrovat Robert, poklicni gasilec, Dob pri Domžalah

Inkret, mag. Mojca, predsednica Delavske zveze SDS, Šentjur

Jeraj Alenka, nekdanja poslanka, Ig

Jerovšek Jožef, nekdanji poslanec, Slovenska Bistrica

Jordan, dr. Romana, nekdanja evropska poslanka, Ljubljana

Kink Matevž, akademski glasbenik, Lukovica

Kolarič Boštjan, direktor Inštituta dr. Jožeta Pučnika, Ptuj

Kraner Stanislav, upokojenec, Benedikt

Lojk, mag. Jakob, informatik, Ljubljana

Luci Irena, podjetnica, Ptuj

Luci Miroslav, dr.med, bivši poslanec in državni sekretar, Ptuj

Lulik Matjaž, predsednik Kulturnega foruma SDS, Škofljica

Majerle Stanislava, nekdanja direktorica DSO Metlika, Črnomelj

Melinc Edi, podjetnik, Kobarid

Menih Darko, župan, Šoštanj

Mežan Janez, nekdanji poslanec, Mirna Peč

Oder Igor, podjetnik, Ravne na Koroškem

Orožen Adamič, dr. Milan, upokojeni veleposlanik, Ljubljana

Pavlič Albert, delavski direktor Slovenskih železnic, Šentjernej

Pirkovič, dr. Jelka, predavateljica, Ljubljana

Pirnat Janko, podjetnik, Šmartno ob Paki

Prevejšek, mag. Martina, akademska glasbenica in profesorica, Krško

Radin Silvano, ribič, Koper

Rant, dr. Jože, docent v pokoju, Ljubljana

Slabe Gregor, golfist, Ljubljana

Slokar, mag. Tomaž, elektroinženir, Nova Gorica

Sternad Pražnikar Dragica, univ. dipl. literarna komparativistka, izvršna direktorica, Polzela

Šuhel, mag. Peter, asistent v evropskem parlamentu, Bruselj

Šušterič Uroš, ustanovni član stranke SDS, Ljubljana

Tasič, dr. Matic, župan, Prevalje

Tremel Branko, turistična kmetija, Puconci

Vizjak, mag. Jana, Ljubljana

Vozel Mitja, vodja proizvodnje, Trbovlje

Vrabič, mag. Albin, ravnatelj, Velenje

Vrbnjak Danijel, vodja podjetniškega pospeševalnika, Miklavž pri Ormožu

Zavadlav Ušaj, mag. Elena, upravne znanosti, Nova Gorica

Zinrajh, mag. Zvonko, predsednik KSS, Maribor

Zorn Aleksander, književnik in nekdanji poslanec, Ljubljana

 

Romana Tomc:  Zaupam v slovenski narod. Verjamem, da lahko napredek dosežemo samo s spoštovanjem in sodelovanjem!

Romana Tomc je poslanka v evropskem parlamentu. Izvoljena je bila na listi Slovenske demokratske stranke (SDS), ki v evropskem parlamentu deluje v okviru poslanske skupine Evropske ljudske stranke (ELS). V parlamentu je članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, nadomestna članica v odboru za ekonomske in monetarne zadeve ter namestnica v delegaciji za odnose z Bosno in Hercegovino. Je tudi članica posebnega preiskovalnega odbora PANA, ki preiskuje davčne goljufije in pranje denarja. Nadalje je podpredsednica delegacije za odnose z Japonsko. Pred tem je bila poslanka in tudi podpredsednica Državnega zbora RS. V letu 2014 je postala podpredsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PSSE) s sedežem v Strasbourgu, v okviru PSSE pa je kot voditeljica slovenske delegacije delovala v odboru za politične zadeve. Rodila se je v Ljubljani in tam diplomirala na ekonomski fakulteti. Dodatno se je izobraževala na področju podjetništva. Je kandidatka SDS za predsednico republike.

Gospa Tomčeva, za funkcijo predsednika republike se vas poteguje kar devet; dosedanji predsednik republike Borut Pahor, Marjan Šarec, Boris Popovič, Ljudmila Novak, Angelca Likovič, Maja Makovec Brenčič, Andrej Šiško in vi. Se obremenjujete s protikandidati oziroma protikandidatkami?

Ne. Vsak od nas predstavlja najboljšo izbiro naših strank, gibanj ali podpornikov. Zadnjo besedo o tem, kdo je bil najbolj prepričljiv, bodo imeli ljudje. Upam, da bomo imeli v tem času priložnost povedati, kaj mislimo o najbolj žgočih vprašanjih naše družbe, kakšni smo kot ljudje, katere vrednote nas opredeljujejo in tudi kakšen nahrbtnik nosimo s sabo. Opažam, da nekateri mediji bežijo od pomembnih tem in se zatekajo k vprašanjem, kot so, kje smo bili na počitnicah, katera je naša najljubša skladba in podobna. To so najbrž zanimivi detajli, vendar za odločanje o tem, kdo naj bo predsednik države, popolnoma nepomembni.

Pred dnevi ste dejali, da niste »druga izbira«, ampak »prava izbira«. Se pravi, da verjamete vase in v kandidaturo za predsednico republike?

Seveda. Kdor hoče druge vneti, mora najprej sam goreti, je rekel Anton Martin Slomšek. Prav je imel. Je pa seveda zelo pomembna tudi podpora drugih. Ponosna sem, da so mi popolno zaupanje naklonili moji kolegi in me podprli na tej poti. Zanimivo pa je, da sedaj dobivam tudi podporo tistih, ki so drugačnega političnega prepričanja, kot sem sama.

Nekateri pravijo, da ste podobni princesi Diani, drugi, da spominjate na Kolindo Grabar Kitarović in da lahko presenetite, kot je ona na Hrvaškem. Kako gledate na te primerjave?

No, bilo bi neskromno, če bi rekla, da mi primerjave s tako eminentnima damama ne laskajo. Pokojna princesa Diana, ki so jo imenovali tudi kraljica ljudskih src, je bila izjemno priljubljena. Cenim tudi Kolindo Grabar Kitarović, ki se je že večkrat izkazala predvsem z modro držo in izjemnim domoljubjem. Vendar se ne želim primerjati. Sem Romana z vsemi svojimi dobrimi in manj dobrimi lastnostmi ter z vrednotami, ki so mi jih privzgojili moji pokojni starši. Ne zgledujem se po nikomer, mislim s svojo glavo in v življenju ubiram svojo pot.

Prvi veliki predsedniški dvoboj smo gledali leta 1990 med zadnjim šefom partije Milanom Kučanom in predsednikom sveta Demosa Jožetom Pučnikom. Verjetno bi se v Sloveniji stvari precej bolje odvijale, če bi na prvih demokratičnih volitvah za predsednika predsedstva Republike Slovenije zmagal Pučnik. Se strinjate s predsednikom SDS Janezom Janšo, ki pravi, da tranzicija v Sloveniji ni uspela?

Drži. Slovenija je bila v preteklosti v primežu drugih držav, z drugim sistemom, sistemom strahovladja, totalitaristične represije. Iziti iz takšnega sistema v neposredno parlamentarno demokracijo je težko in na nekaterih področjih nam še danes ni uspelo.

Kaj je šlo po vašem mnenju narobe?

Uspelo nam ni zato, ker se pomladni zanos ob osamosvajanju, ki je bil v ljudeh, ni preselil tudi v politiko. Politika je bila ob osamosvajanju razklana, narod pa je bil enoten. In po osamosvojitvi je vidno napredoval tisti del politikov in funkcionarjev, ki je samostojnosti nasprotoval. Tisti, ki so najbolj nasprotovali, so dobivali visoko plačane funkcije v novonastali državi. To, da so državo v svetu predstavljali ljudje, ki so ji nasprotovali, zagotovo ne more biti dobra popotnica. Tudi sicer so različne družbene sisteme obvladovali ljudje, ki so bili na vrhu v preteklem totalitarnem režimu. Ker nismo opravili lustracije, so ti ljudje še naprej upravljali z novonastalimi institucijami. Problem neopravljene lustracije je na primer v sodstvu, kjer še danes sodijo sodniki, ki so v prejšnjem sistemu kršili človekove pravice, tisti pa, ki so se navduševali nad streljanjem prebežnikov čez mejo v hrbet, pa so bili imenovani na najvišje funkcije v sodstvu. Napaka je bila tudi, da smo ob nastajanju države imeli nekaj institucij, ki so dobro delovale, na primer SDK, pa so jih zaradi »višjih interesov« ukinili. V vsem skupaj pa je bil problem ta, da so politiki pozabili, da jih izvolijo ljudje in da morajo delati za ljudi.

Verjetno je odraz vsega tega tudi afera #IranNLBgate. Videli smo, da ste bili od evropskih poslancev, ki prihajajo iz Slovenije, na tem področju najaktivnejši. O škandaloznem pranju denarja končno poročajo tudi tuji mediji. Kako je mogoče, da so v največji državni banki oprali več kot milijardo dolarjev?

To, da se je iz Irana prek Nove Ljubljanske banke prelila milijarda evrov umazanega denarja za umazane namene, je škandal brez primere, cena za takšne posle je velika in nekdo je to plačilo dobil. Tako velike zadeve se ne morejo dogajati brez vednosti najvišjih državnih funkcionarjev niti brez vpletenosti velikega števila institucij, ki pogledajo stran, ko bi morale ukrepati. Pravijo, da imamo v Sloveniji dobro zakonodajo in da naše institucije, ki so pristojne za nadzor in pregon kriminala, dobro delujejo. Očitno je, da včasih, ko gre za prave posle in prave ljudi, tudi zatajijo.

Je lahko predsednik republike nekdo, ki kot predsednik vlade menda ni vedel, da perejo ogromne količine denarja za teroristične potrebe, in to v največji državni banki?

Jasno je treba povedati, da je to, kar se je dogajalo v Novi Ljubljanski banki, kriminal. In kriminal v pravni državi ne sme ostati nekaznovan. Tudi zaradi takih primerov, kot je NLB, ko ljudje vidijo, da v naši družbi obstajajo nedotakljivi, druge pa preganjajo zaradi neplačanih položnic, je zaupanje v institucije pravne države in politiko zelo nizko. Poročilo preiskovalne komisije dokazuje, pa tudi predsednik republike je že povedal, da je za dogajanje vedel, vendar ni ukrepal. Najbrž za to obstajajo zelo tehtni razlogi.

Priče smo brezsramnemu lomastenju tranzicijske levice po gospodarstvu. Vemo, da ima država še vedno pomemben vpliv na tem področju. Se zavzemate za nadaljnji umik države iz lastništva podjetij? Kako doseči, da bo slovensko gospodarstvo konkurenčnejše?

Umik države iz gospodarstva je nujen pogoj za učinkovitejše upravljanje podjetij. Deleži podjetij, ki so v neposredni ali posredni državni lasti, bi se morali prodati resnemu in najboljšemu ponudniku, ki bo v takšnih podjetjih zagotavljal nadaljnji razvoj, širitev in delovna mesta. Nisem pa za to, da se slovenska podjetja prodajajo poštnim nabiralnikom oz. da država najprej v podjetja vloži velika sredstva, nato pa jih prodajo za drobiž. Skeptična sem tudi do različnih eksotičnih finančnih skladov, ki kupujejo slovenska podjetja. Bojim se, da za njimi pravzaprav stojijo slovenski tajkuni, ki so milijone evrov pospravili v davčne oaze in sedaj prek skladov poceni odkupujejo podjetja, ki so jih pomagali uničiti.

Zelo pa podpiram prodajo strateškim lastnikom, najbolje podjetjem, ki se že ukvarjajo s podobno ali komplementarno dejavnostjo in so pripravljeni vlagati v nadaljnji razvoj podjetja.

Pojdiva k vsebinskim vprašanjem, ki se tičejo vloge predsednika republike. Aktualni predsednik republike Borut Pahor je nedavno dejal: »Nisem popoln in tudi nisem moralna avtoriteta in se to ne trudim biti.« Vas je ta izjava presenetila?

Aktualnega predsednika republike si bomo gotovo zapomnili po nekaterih potezah in izjavah, ki so v javnosti odmevale, po njegovih fotografijah na Instagramu, ne bomo pa si ga zapomnili po državniški drži. Predsednik republike ni popzvezda, temveč je najprej in predvsem državnik. In avtoriteta v vseh pomenih te besede.

No, ampak glede na to, da je predsednik republike izvoljen na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, se verjetno od njega pričakuje, da deluje tudi kot moralna avtoriteta!?

Se boste kot morebitna predsednica republike zavzeli, da bodo vsi enaki pred zakonom?

Kot predsednica si bom prizadevala za to, da bo sistem pravne države, ki mora varovati poštene in preganjati nepoštene, deloval za vse po enakih merilih.

Kako pa komentirate dejstvo, da je recimo Igor Bavčar v zaporu zaradi pranja denarja v primeru Istrabenz, Zoran Janković pa se nam vsem smeje v obraz, in to kljub očitkom, naj bi bil prejemal podkupnine, zahteval spolne usluge itd.? Sodišče je celo odredilo, da se prisluhi, ki dokazujejo njegovo izsiljevanje farmacevtke, uničijo …

To pomeni, da imamo pravno državo dvojnih meril. Na eni strani mečjo ljudi na cesto, ker niso plačali dolga v višini 200 evrov, na drugi strani pa sodni postopki za elito padajo zaradi postopkovnih napak ali pa se sistem izkorišča za obračunavanje z drugače mislečimi. Ne opravičujem nikogar, niti Igorja Bavčarja. Skrbi pa me, da je roka pravice dosegla le nekatere. Še mnogo, mnogo podobnih primerov je. Slovenija je bila pokradena, in to ne enkrat. Zakoni so se pisali tako, da je bila marsikatera kraja legalizirana. In še danes se zlorablja pravo, da se nekateri vedno izognejo odgovornosti. Opažam, da so ljudje postali apatični in ne verjamejo več, da je Zoran Janković lahko obsojen za svoja dejanja.

Službeno ste se veliko ukvarjali s socialnimi vprašanji. Vemo, da je rodnost v Sloveniji prenizka. Slovenskemu narodu ob sedanjih trendih dolgoročno gledano grozi izumrtje. Kaj lahko država stori, kako lahko pomaga, da bi se mladi pari odločali za več otrok?

Država lahko stori ogromno, predvsem pa je treba razmišljati o tem, kako se problema lotiti celostno. Drugače povedano, ustvariti moramo okolje, ki bo prijazno družinam. Pri tem imam v mislih več stvari − od usklajevanja izobraževanega sistema s trgom dela, reševanja stanovanjske problematike za mlade, uvajanja subvencij ob nakupu prve nepremičnine in še marsikaj. Prav tako bi lahko rodnost povečali s finančnimi spodbudami družinam − na primer na rojenega člana in s fleksibilnejšo zakonodajo o delovnem času. Tako bi mladi starši laže usklajevali poklicno in zasebno življenje.

Nekateri se posmehujejo rešitvam, ki so namenjene spodbujanju rojstev, toda če pogledamo malce zunaj naših meja, vidimo, da se odgovorne države že dolgo in zelo resno ukvarjajo s tem.

Ne zavzemate se za univerzalni temeljni dohodek, ki je precej utopistična ideja, se pa zavzemate za splošni otroški dodatek. Zakaj?

Ne zagovarjam univerzalnega temeljnega dohodka, saj se mi zdi zares utopičen. Najbrž obstajajo razlogi, zakaj ga ne poznajo prav v nobeni evropski državi. Tisti, ki se nad njim navdušujejo, ne povedo, da UTD pomeni, da bosta enak znesek socialne podpore od države dobila direktor z visoko plačo in delavec z minimalno plačo. Sploh pa je UTD s finančnega vidika države nesprejemljiv, ker je predrag.

Univerzalni otroški dodatek je nekaj drugega. Poznajo ga številne evropske države. Je dodatek, namenjen mladim družinam, ki v povprečju niso ravno premožne in se pogosto ne odločijo za otroke, ker nimajo rešenih ekonomskih vprašanj. Posebej slovenske družine so precej previdne in ravnajo po načelu “najprej štalca, potem pa kravca”. Univerzalni otroški dodatek bi jim res prav prišel tudi pri osamosvajanju.

Pa še nekaj je. Sistem, ki ga imamo sedaj, je birokratsko zelo zapleten. Veliko težav bi bilo odpravljenih, če ne bi imeli toliko meril, kazalnikov in obrazcev.

V kolikšni meri lahko država pomaga, da se bodo mladi v prihodnje laže postavili na svoje noge?

Poglejte, zagovarjam stališče, da mora posameznik biti aktiven pri iskanju rešitev za svoje življenje. Ne more samo čakati, kaj mu bo dala država. To ne bi bil zdrav razvoj. Ampak država ga pri tem ne sme ovirati. Ponuditi mu mora vse možnosti, da razvije svoje potenciale. To pa lahko naredi. Pomaga pa lahko tudi s kakšnimi ukrepi, da maldi premostijo kakšne težke trenutke.

Nikakor ni rešitev, da Stanovanjski sklad RS, ki naj bi omogočil lažji dostop do stanovanj mladim družinam, ta prodaja po ceni, ki je višja, kot je povprečna cena stanovanj na trgu.

Kako bi pa pomagali upokojencem? Nekateri komaj preživijo s svojimi bornimi pokojninami …

Velikokrat me novinarji vprašajo, kako bi jaz preživela s tako nizko pokojnino. Ne vem. Resnično občudujem ljudi, da jim uspe zvezati konec s koncem. Trdim, da bi bile pokojnine lahko višje. Erjavčevih 1.000 evrov je sicer neodgovoren predvolilni bonbonček, ki je zame preveč cenen, ampak vseeno bi se dalo narediti več. Ključno vprašanje je, zakaj so pokojnine tako nizke. Če ne bi denarja porabljali za odplačevanje starih dolgov, tajkunskih kreditov, preplačanih investicij, kot je TEŠ 6 in podobne, bi imeli kar nekaj rezerve.

Prav gotovo pa potrebujemo celovite in konstantne spremembe pokojninskega Sistema; ves čas ga moramo prilagajati, da sledi spremembam v demografskih trendih.

Kako sicer doseči socialno pravičnost v državi?

Slovenija je po ustavi socialna država, s socialno pravičnostjo pa imamo kar nekaj težav. Vedno poudarjam, da je Slovenija bogata država glede socialnih transferjev, vendar premalo pravična. Sicer pa bom kot predsednica republike kot enega prvih ukrepov sklicala pogovor o ključnih temah, kot so pokojninski, zdravstveni in socialni sistem ter stanje pravne države, nanj pa povabila vse ključne akterje, ki bi morali ukrepati. Ne bom se omejevala le na eno skupino ali en politični pol. To so stvari, ki tarejo vse, Slovenijo kot celoto. Tu ni prostora za izključevanje.

Predsednik republike je vrhovni poveljnik slovenskih oboroženih sil. »V poročilu je pripravljenost SV za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno, v krizi ali vojni pa nezadostno,« je na Twitterju letos marca zapisal predsednik republike Borut Pahor. Kako komentirate dejstvo, je Slovenska vojska zadnja leta na »najnižji ravni sposobnosti delovanja«, kot kažejo letna poročila o njeni pripravljenosti?

Izjemno problematično je to, da je Slovenska vojska za svojo pripravljenost že tretje leto zapored ocenjena z negativno oceno. Pomeni, da Slovenska vojska nima na razpolago dovolj sredstev za vzdrževanje pripravljenosti in za razvoj. Menim, da je treba v časih, ko se soočamo z varnostnimi grožnjami in terorizmom po celotni Evropi, narediti vse, da slovenski nacionalnovarnostni aparat ne bo tako ohromljen, kot je danes. Kot vrhovna poveljnica obrambnih sil bom zagotovo opozarjala na mednarodne zaveze, ki jih država daje v okviru zveze NATO in pomen ustrezne višine proračunskih sredstev za obrambni sistem.

Javno ste ocenili, da je razsodba arbitražnega sodišča za Slovenijo neuspeh. Cerarjeva vlada si prizadeva, da bi kljub temu prišlo do implementacije arbitražne razsodbe. Vprašanje je kako, če Hrvaška razsodbe ne priznava.

Enostranska uveljavitev ni mogoča, to je dejstvo. Prav tako se ne moremo zanašati na mednarodno javnost. Kdor se vsaj malo spozna na diplomatski jezik, ve, da besede, da je treba spoštovati mednarodne odločbe, še ne pomenijo, da se bo kdorkoli postavil na našo stran. V dvostranske zadeve se ne bo nihče zares vmešaval. To so izjave na načelni ravni. Zanesti se moramo predvsem nase in na svoje sposobnosti.

No, po drugi strani pa se postavlja vprašanje, zakaj sploh implementirati nekaj, kar je v bistvu neuspeh. Na kopnem smo potegnili kratko, tudi na morju nismo dobili neposrednega teritorialnega stika do mednarodnega morja, ampak nekakšno služnostno pot, da o dokončni izgubi dela nekdanje občine Piran južno od reke Dragonje sploh ne govorimo! Kje vidite rešitev?

V nadaljnjih dogovorih s Hrvati. Arbitražna odločba prepušča možnost, da se državi dogovorita o drugačnem poteku meje. Tega nihče ne omenja, ker so nekateri očitno že vrgli puško v koruzo, češ da se ne da storiti ničesar več. To ne drži. Da se! Pri tem je treba v ospredje postaviti interese Slovenije. Razmišljati moramo o ljudeh, ki so ostali na drugi strani meje. Brezglavo hitenje nam samo škoduje. Razglašeno obnašanje slovenske zunanje politike in grožnje pa še bolj.

Vemo, da Slovenci ne živimo samo v Sloveniji, ampak tudi v zamejstvu in po svetu. Kako slovenski narod v prihodnje bolj povezati? Kako bolj povezati celotno slovensko narodnostno ozemlje?

Slovenci, ki živijo zunaj meja Slovenije, so izjemno bogastvo za slovenski narod, česar pa vladajoča slovenska politika žal ne prepoznava, zato že nekaj let nazadujemo na tem področju. Slovenci, ki živijo v tujini, čutijo veliko pripadnost državi, so tudi izjemno ponosni na svojo domovino, in ker je Slovencev, ki živijo po svetu, več 100.000, bi jim zagotovo morali nameniti večjo pozornost. Tu je zelo pomembno delovanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki pa je zadnja leta žal brez vizije in strategije. Slovencem, ki živijo zunaj meja naše domovine, je treba dati vedeti z besedami in dejanji, da jih domovina ceni in potrebuje, da so še vedno del nas in da jih nismo pozabili.

Vsako prvo nedeljo v oktobru na Teharjah potekata obletna sveta maša in spominska slovesnost za žrtve povojnih pobojev, ki ju pripravita Nova Slovenska zaveza in župnija Teharje. Letošnje ste se udeležili tudi vi skupaj s predsednikom SDS Janezom Janšo in podpredsednico stranke Jelko Godec. Kako naj dokončno rešimo to žalostno poglavje slovenske zgodovine?

Prav imate, gre za žalostno poglavje naše zgodovine in ne za preteklost, ki jo moramo pustiti za sabo, kot to nekateri želijo prikazati. Imamo stotine grobišč, ki so raztresena po vsej državi. Žrtvam, katerih ostanki ležijo brez imena in groba, smo dolžni izkazati spoštovanje, kakor to pritiče civilizirani družbi. Pred resnico smo bežali 70 let, pa ji nismo ušli. In ji nikoli ne bomo. Resnice ne moremo spremeniti, lahko pa jo priznamo. Tisti, ki so povzročili gorje, se morajo pokesati, tisti, ki so bili gorja deležni, pa morajo znati odpustiti. Potem bomo lahko rekli, da smo dosegli spravo. Tega se ne da narediti s spomeniki, to lahko naredimo samo v svojih srcih.

Na tranzicijski levici se razburjajo, ker so ob začetku šolskega leta blagoslovili podružnično osnovno šolo na Polici. Ali ni tak dogodek nekaj čisto normalnega, ali ni del slovenske kulture? Je to res kršitev načela o ločenosti države in cerkve?

Menim, da je blagoslov prostorov, katerihkoli že, lep slovenski običaj in je del slovenske kulture, kar velja ohraniti. Ne nazadnje motoristi blagoslavljajo motorje, rejci konj konje, pa nihče ne opozarja na kršitve. V konkretnem primeru je šlo preprosto za pretiravanje in ne za kršitev katerekoli zakonodajne norme. Reakcijo ministrice Makovec Brenčičeve vidim kot še en korak k razdvajanju ljudi in vnašanju nemira mednje.

Ste evropska poslanka. Kako vidite sedanjo in prihodnjo vlogo Slovenije znotraj Evropske unije?

Izzivov nam ne manjka. Morali bi biti enotnejši. Evropska ideja temelji na solidarnosti in na miru. To je največji uspeh v naši zgodovini. Želim pa si boljše Evrope, prijaznejše do mladih, podjetnikov, starejših. Želim si hitrejših reakcij, nikakor pa ne Evrope dveh hitrosti. Časa za premislek o naši prihodnosti ni veliko, Slovenija pa bi morala svoje mesto poiskati odločneje. Smo majhna država, ki lahko ustvarja trende. Škoda bi bilo izpustiti priložnosti na področju turizma, digitalnega trga, kmetijstva in še na drugih področjih.

In še za konec. Zakaj naj volivci volijo prav vas za predsednico republike? Zakaj naj obkrožijo številko 9 na glasovnici? Kaj volivcem in volivkam obljubljate, če boste izvoljeni na to pomembno funkcijo?

Dragi volivci, če si želite sprememb, če si želite, da je vaš predsednik tudi državnik, če si želite, da ste vi in vaše potrebe na prvem mestu, potem obkrožite številko 9. Do domovine čutim globoko ljubezen in predanost. Zaupam v slovenski narod. Verjamem, da lahko napredek dosežemo samo s spoštovanjem in sodelovanjem. Hvala za vaš glas! Romana.

M. B.

nazaj na vrh