Romana Tomc v intervjuju za Demokracijo: Sistem pravne države mora varovati poštene in preganjati nepoštene!

Romana Tomc Romana Tomc Foto: arhiv Demokracije

Romana Tomc je poslanka v evropskem parlamentu. Izvoljena je bila na listi Slovenske demokratske stranke (SDS), ki v evropskem parlamentu deluje v okviru poslanske skupine Evropske ljudske stranke (ELS). V parlamentu je članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, nadomestna članica v odboru za ekonomske in monetarne zadeve ter namestnica v delegaciji za odnose z Bosno in Hercegovino. Je tudi članica posebnega preiskovalnega odbora PANA, ki preiskuje davčne goljufije in pranje denarja. Nadalje je podpredsednica delegacije za odnose z Japonsko. Pred tem je bila poslanka in tudi podpredsednica Državnega zbora RS. V letu 2014 je postala podpredsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PSSE) s sedežem v Strasbourgu, v okviru PSSE pa je kot voditeljica slovenske delegacije delovala v odboru za politične zadeve. Rodila se je v Ljubljani in tam diplomirala na ekonomski fakulteti. Dodatno se je izobraževala na področju podjetništva. Je kandidatka SDS za predsednico republike.

Gospa Tomčeva, konec lanskega leta je podpredsednik SDS in vaš evropski poslanski kolega Milan Zver za oddajo Sreda v sredo dejal, da bodo za predsedniške volitve vsi glavni politični akterji v Sloveniji ponudili svojega kandidata. »V prvem krogu bodo stranke imele svoje kandidate, Slovenska demokratska stranka bo predlagala svojega kandidata, nominacija še poteka, v igri je več imen, za zdaj ima največ možnosti Romana Tomc, moja kolegica v evropskem parlamentu. Želim si, da se uvrsti v drugi krog, in če se to zgodi, je vse odprto ne glede na to, da se Pahor poteguje že za drugi mandat.« Kako to, da je potem tako dolgo trajalo, da ste postali uradna kandidatka SDS za predsednico republike?

Dr. Zver je takrat z izjavo prehitel sebe pa tudi mene. Res je trajalo dolgo, da sem se sama pri sebi prepričala, ali je to res tisto, kar želim, in predvsem tisto, kar zmorem. Verjamem, da bi nekateri z veseljem prvo sekundo zgrabili priložnost. Ampak sama sem previdnejša, bolj samokritična in bolj odgovorna. Ta kandidatura zame ni avantura in nabiranje prepoznavnosti. Naj ob tem dodam, da sem počaščena, da sem dobila v največji stranki tako visoko podporo na tajnih volitvah.

Za funkcijo predsednika republike se vas poteguje kar devet; dosedanji predsednik republike Borut Pahor, Marjan Šarec, Boris Popovič, Ljudmila Novak, Angelca Likovič, Maja Makovec Brenčič, Andrej Šiško in vi. Se obremenjujete s protikandidati oziroma protikandidatkami?

Ne. Vsak od nas predstavlja najboljšo izbiro naših strank, gibanj ali podpornikov. Zadnjo besedo o tem, kdo je bil najbolj prepričljiv, bodo imeli ljudje. Upam, da bomo imeli v tem času priložnost povedati, kaj mislimo o najbolj žgočih vprašanjih naše družbe, kakšni smo kot ljudje, katere vrednote nas opredeljujejo in tudi kakšen nahrbtnik nosimo s sabo. Opažam, da nekateri mediji bežijo od pomembnih tem in se zatekajo k vprašanjem, kot so, kje smo bili na počitnicah, katera je naša najljubša skladba in podobna. To so najbrž zanimivi detajli, vendar za odločanje o tem, kdo naj bo predsednik države, popolnoma nepomembni.

Pred dnevi ste dejali, da niste »druga izbira«, ampak »prava izbira«. Se pravi, da verjamete vase in v kandidaturo za predsednico republike?

Seveda. Kdor hoče druge vneti, mora najprej sam goreti, je rekel Anton Martin Slomšek. Prav je imel. Je pa seveda zelo pomembna tudi podpora drugih. Ponosna sem, da so mi popolno zaupanje naklonili moji kolegi in me podprli na tej poti. Zanimivo pa je, da sedaj dobivam tudi podporo tistih, ki so drugačnega političnega prepričanja, kot sem sama.

Nekateri pravijo, da ste podobni princesi Diani, drugi, da spominjate na Kolindo Grabar Kitarović in da lahko presenetite, kot je ona na Hrvaškem. Kako gledate na te primerjave?

No, bilo bi neskromno, če bi rekla, da mi primerjave s tako eminentnima damama ne laskajo. Pokojna princesa Diana, ki so jo imenovali tudi kraljica ljudskih src, je bila izjemno priljubljena. Cenim tudi Kolindo Grabar Kitarović, ki se je že večkrat izkazala predvsem z modro držo in izjemnim domoljubjem. Vendar se ne želim primerjati. Sem Romana z vsemi svojimi dobrimi in manj dobrimi lastnostmi ter z vrednotami, ki so mi jih privzgojili moji pokojni starši. Ne zgledujem se po nikomer, mislim s svojo glavo in v življenju ubiram svojo pot.

Prvi veliki predsedniški dvoboj smo gledali leta 1990 med zadnjim šefom partije Milanom Kučanom in predsednikom sveta Demosa Jožetom Pučnikom. Verjetno bi se v Sloveniji stvari precej bolje odvijale, če bi na prvih demokratičnih volitvah za predsednika predsedstva Republike Slovenije zmagal Pučnik.

Zagotovo. Dejali so mi že, da je že izbira gesla za kampanjo nadaljevanje ideje dr. Jožeta Pučnika, ki si je prizadeval za povezovanje in ne izključevanje. Tudi sama si prizadevam za povezovalno politiko, znam prisluhniti drugim, znam sodelovati v razpravi z različnimi mnenji in dopuščam, da se ne strinjamo vedno. In to je tudi politika, ki ji je sledil dr. Jože Pučnik, čigar delo močno cenim. Politika Milana Kučana pa je bila drugačna. Večkrat ste že slišali, da je nekdanji predsednik države dejal, da osamosvojitev nikoli ni bila njegova intimna opcija. Iluzorno bi bilo pričakovati od nekoga, ki si pravzaprav ni želel lastne države, da bo deloval v duhu tega, da ta samostojna država shodi ter postane uspešna in prepoznavna v svetu.

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh