Razkrivamo: Za migrante 46 državnih stanovanj, zasebniki ponudili 66 stanovanjskih kapacitet!

  • Napisal  Vida Kocjan
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Foto: Matic Štojs/Demokracija

Za bivanje migrantov je vlada namenila 46 stanovanj, ki so v lasti države. Nahajajo se v vseh slovenskih regijah. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) pa je nadalje prejelo skupno 66 vlog fizičnih in pravnih oseb, ki so poslali ponudbe za oddajo namestitvenih kapacitet.

Od tega je aktualnih še 45 vlog fizičnih in pravnih oseb, kaj je z ostalimi, MNZ ne pojasnjuje. Možno je tudi, da so že zasedena. Zanimivo je še, da znesek najemnine narekujejo najemodajalci, saj MNZ navaja, da je najemnina odvisna od zahteve najemodajalca in ne zakupnika (v tem primeru države oziroma davkoplačevalcev). Stanovanjske kapacitete, ki se pripravljajo za migrante, »se nahajajo v vseh regijah Republike Slovenije«.

Veliki stroški Republike Slovenije z azilanti

Za azilante ima Slovenija že vzpostavljenih 497 mest v azilnem domu in njegovih izpostavah v Ljubljani in Logatcu. Za prenovo 18 stanovanj, o katerih je bilo v teh dneh veliko napisanega, je bilo porabljenih okrog 42 tisoč evrov (brez stroškov opreme). Oprema v stanovanja še ni bila nameščena, pogodba za izvedbo del opremljanja pa je že podpisana. Končna cena za opremo še ni znana, na Ministrstvu za javno upravo (MJU) zatrjujejo, da gre pri prenovi stanovanj za dela »dobrega gospodarja« in ne nujno za pripravo na sprejem migrantov.

Glede vzpostavitve sprejemno-registracijskih centrov ob meji s Hrvaško pa vlada še vedno ni odstopila od namere po vzpostavitvi tega tudi na območju Bele krajine. V pripravljenosti pa ostajajo centri Šentilj, Lendava, Dobova in Vrhnika.

V nadaljevanju objavljamo korespondenco (vprašanja in odgovore) s predstavniki MNZ in MJU.

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) smo vprašali, koliko stanovanj in stanovanjskih zgradb (hiš) se v Sloveniji pripravlja za sprejem migrantov, prosilcev za azil. Zanimalo nas je še, kje se nahajajo te stanovanjske površine in za kolikšne kapacitete gre?

Odgovorili so nam skopo, in sicer, da so nastanitvene kapacitete za prosilce za mednarodno zaščito:

- azilni dom Ljubljana Vič: za 203 osebe;

- izpostava azilnega doma Kotnikova, Ljubljana: za 96 oseb;
- izpostava azilnega doma Logatec: za 108 oseb.

Skupno je pripravljenih torej 497 mest v azilnem domu in njegovih dveh izpostavah.
Navedli so še, da je podrobneje o nastanitvenih kapacitetah za prosilce za mednarodno zaščito navedeno v kontingentnem načrtu. Pri tem so nam posredovali spletno povezavo, ki pa se nanaša na 15. julij 2015 in je tako že pošteno zastarela. Na vprašanje, koliko stanovanj se še pripravlja za sprejem migrantov, prosilcev za azil, pa MNZ ni odgovoril.

V nadaljevanju smo vprašali, koliko imajo ponudb za najem stanovanjskih površin s strani fizičnih ali ostalih pravnih oseb in kje.

MNZ je odgovoril, da je Ministrstvo za javno upravo (MJU) »prejelo skupno 66 vlog s ponudbami za oddajo namestitvenih kapacitet osebam z mednarodno zaščito, od tega je po podatkih MJU aktualnih še 45 vlog. Kapacitete se nahajajo v vseh regijah Republike Slovenije«.

Podobna vprašanja smo poslali tudi MJU. Vprašali smo, koliko stanovanj je v Sloveniji že pripravljenih za vselitev migrantov, prosilcev za azil in v katerih mestih so ta stanovanja. Nadalje so nas zanimal stroški za celotno ureditev stanovanj oz. na koliko so ti ocenjeni, če še dela morda niso izvedena ali ni obračunov, Zanimalo naj se je še, koliko stanovanj bo v letu 2017 namenjeno za migrante in kolikšni so ocenjeni zneski najemnin. Posebej smo poudarili, da so pri stanovanjih mišljene tudi morebitne stanovanjske hiše.

Iz MJU smo prejeli naslednji odgovor:

»Vsa zasebna stanovanja, ki si jih je skupina za oglede ogledala in so bila ocenjena kot primerna, so bila v času ogleda primerna za takojšnjo vselitev. S trenutnim stanjem pa ne razpolagamo, ker ponudniki s svojimi ponudbami niso zavezani v smislu razpolaganja in jih MNZ kontaktira, ko/če bo izkazan interes za namestitev.«

«Stanovanja v lasti države in upravljanju MJU trenutno še niso pripravljena za vselitev. Izvedena so bila le redna vzdrževalna dela in manjše investicijske obnove. Stanovanja, za katere bo izkazana potreba in interes za vselitev, bomo v nadaljnjih korakih pripravili za vselitev. Stanovanja se nahajajo v vseh slovenskih regijah, natančne lokacije bodo določene naknadno glede na potrebe in usklajevanja.«

«Glede stroškov vzdrževanja in obnove vam podatke lahko podamo za stanovanja v upravljanju MJU: za nujna vzdrževalna dela in nujna investicijska vlaganja je MJU za 18 stanovanj (gre za stanovanja, o katerih smo že poročali, da so namenjena za bivanje migrantov in se nahajajo v 10 slovenskih občinah (Maribor, Dravograd itd. – op. av.) namenilo cca 42 tisoč evrov. Ta vzdrževalna dela in investicijske obnove so bile nujno potrebne, ne glede na to, komu bodo stanovanja oddana (osebam z mednarodno zaščito, zaposlenim v državni upravi ali drugim fizičnim osebam). Ministrstvo je kot upravljavec in dober gospodar dolžno opraviti ta vzdrževanja, pri čemer so bila sredstva zagotovljena iz namenske postavke za tekoče in investicijsko vzdrževanje stanovanj.

Oprema v stanovanja še ni bila nameščena. Pogodba za izvedbo del opremljanja je podpisana, končna cena/realizacija pogodbe bo odvisna od števila stanovanj, ki se bodo na podlagi potrebe opremila. Opremljanje se izvaja sukcesivno na podlagi potreb.«

Ob koncu so še zapisali: »Po naših podatkih so organi za potrebe naselitve oseb z mednarodno zaščito namenili 46 stanovanj v lasti RS. Trenutno razpolagamo s 45 aktualnimi vlogami, ki so jih ponudile fizične oziroma pravne osebe. Znesek najemnine je odvisen od zahteve najemodajalca.«

O vzpostavitvi centrov za migrante

MNZ smo še vprašali, kako je z nameravano vzpostavitvijo centrov za sprejem migrantov, novo in obstoječo?

Prejeli smo naslednji odgovor: »Država načrtuje vzpostavitev sprejemno-registracijskih centrov ob meji s Hrvaško predvsem zaradi varnosti ljudi, ki živijo ob meji. Smiselno je namreč, da se vse osebe, ki jih je Policija ujela pri prehodu meje, obravnava čim bližje meji in kraju vrnitve Hrvaški. Nezakoniti migranti so le tako lahko ustrezno registrirani, obravnavani, oskrbljeni in pod nadzorom. Če namestitvenih kapacitet za tako obravnavo ob meji ne bo, bo to težje oziroma jih ne bo mogoče ustrezno obravnavati in zagotoviti njihove takojšnje vrnitve oziroma ustrezne premestitve. To pa bi povečalo varnostno tveganje in ogrožanje krajanov najprej obmejnih mest in vasi, nato pa prebivalcev celotne države. Tega si država ne sme dovoliti in tudi ne bo dovolila. Posamični sprejemno-registracijski center bo vzpostavljen samo v primeru, da ne bo več možno obvladovati razmer na obstoječih policijskih enotah. Center bo začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod nadzorom policije, ukinjen pa bo takoj, ko ne bo več potrebe za njegovo delovanje. Zadrževanje posameznika v centru bo največ do 72 ur, kolikor traja hitri postopek vračanja na Hrvaško po dvostranskem sporazumu. Splošno pojasnilo glede sprejemno-registracijskih centrov najdete na: http://www.mnz.gov.si/si/novinarsko_sredisce/novica/browse/1/article/12208/9876/.
Po sklepu Vlade RS v pripravljenosti ostajajo centri Šentilj, Lendava, Dobova in Vrhnika.«

nazaj na vrh