Razkrivamo: NLB ob vednosti slovenskega političnega vrha prala denar za iranske (teroristične) potrebe!

Največja slovenska banka je vpletena v kriminalne posle velikih razsežnosti. Največja slovenska banka je vpletena v kriminalne posle velikih razsežnosti. Foto: Demokracija

V NLB se je v letih 2009 in 2010 oprala milijarda evrov sumljivega iranskega izvora. Slovenski politični vrh je bil s tem seznanjen in ni ukrepal. To so bili: Pahor, Türk, Križanič, Zalar in Kresalova, nato še Plausteiner, Klemenčič, Praprotnik, Goršek, Borak in Kranjec.

 

Anže Logar, predsednik preiskovalne komisije za ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, je prejšnji teden javno predstavil nekatere bistvene ugotovitve, do katerih so prišli pri preiskovanju suma pranja denarja v največji sistemski banki NLB.

Kako se je začelo?

Uvodoma je dejal, da se komisija z Novo Ljubljansko banko (NLB) ukvarja od novembra 2016, to je od takrat, ko je bilo sprejeto vmesno poročilo o Factor banki in Probanki. Po tistem pa so poslanci večkrat izrazili željo, naj se komisija primarno loti NLB, največje banke v državni lasti, z domnevo, da so tam lahko nastale tudi največje nepravilnosti. Nato so v komisiji maja letos s križanjem različnih dokumentov prišli do suma pranja denarja in so na podlagi tega tudi zahtevali dokumentacijo od banke in nadzornih institucij. Pregled dokumentov je namreč nakazoval, da gre za veliko zadevo in zaradi teže ugotovitev so tudi predvidevali, da zadeva Farrokh vključuje tudi obveščevalne podatke. Ker ta komisija nima dostopa do obveščevalnih podatkov, so za pridobitev slednjih zaprosili komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi Branko Grims. Izkazalo se je, da so bile domneve pravilne.

Domneve potrjene

Grimsova komisija je začela z delom in pri svoji preiskavi ugotovila številne nepravilnosti. Delni poročili sta zdaj potrdili obe komisiji, »obveščevalna« in preiskovalna. Komisija, ki jo vodi Logar, je sprejela poročilo, ki je razdeljeno na tri dele, pri čemer so zasledovali interes bančne ali poslovne tajnosti. V enem delu pa so še obveščevalni podatki, zato je ta del poročila dostopen samo v t. i. tihi sobi državnega zbora v natisnjeni različici za tiste, ki si ga bodo proti podpisu ogledali.

Šokirani nad ugotovljenim

Logarjeva komisija je med preiskavo zasegla tudi interno e-korespondenco zaposlenih v NLB, povezano s primerom Farrokh. Ob tem je Logar dejal: »Naj jasno povem: to, kar se je dogajalo v NLB, in način, kako je funkcionirala banka v zadevi Farrokh, je popolnoma nesprejemljiv. Nesprejemljiv za banko, kaj šele za največjo banko v državni lasti. Če bi me kdo pred letom vprašal, ali je kakšen takšen posel mogoče izpeljati ob vseh nadzorniških mehanizmih v NLB, bi se mu smejal in mu zatrjeval, da čeprav poznam določene bančne skrivnosti Probanke in Factor banke, menim, da se to v tej banki ne more dogajati. Ampak očitno se je.«

Možnosti sta samo dve

Po Logarjevem mnenju sta možnosti v primeru suma pranja denarja prek NLB dve: »Bodisi da je šlo za čisto zlorabo upravljavskih struktur in srednjega menedžmenta največje državne banke zaradi meni neznanih interesov, za katere lahko samo špekuliram, bodisi da je šlo za tiho soglasje ali celo mentorstvo določenih političnih struktur. Kateri od teh dveh scenarijev je verjetnejši, je na neki način naloga preiskovalne komisije, ki je bila ustanovljena kasneje prav za preučevanje tega primera, in organov pregona. Upam pa, da usoda te preiskave s strani organov pregona ne bo takšna, kot je bila usoda preiskave tega primera  policije iz leta 2011, ko je preiskava kot vakuum utihnila, in to brez kakršnega koli epiloga,« je še dodal Logar.

Odgovorni − imena

Logar je opozoril še na molk takratnega političnega vrha: Boruta Pahorja, Danila Türka, Franceta Križaniča, Aleša Zalarja in Katarine Kresal. Navedeni so bili vsi zelo podrobno obveščeni o primeru, nekateri celo večkrat, pa niso ukrepali. Pri tem Logar opozarja, da to »daje v zadevi Farrokh realno podlago razmišljanju o spregi politike in nekaterih upravljavskih struktur v NLB«. Zaradi tega komisija ugotavlja tudi njihovo politično odgovornost, predvsem v smislu opustitve dolžnega ravnanja nosilcev oblasti.

»Nič ne vidim, nič ne slišim«

Logar je še opozoril, da so tudi vse nadzorne institucije sodelovale po načelu »nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne govorim«, zaradi česar je bilo bistveno teže zbrati vse bistvene dokaze, ki so bili zelo fragmentirani po različnih sklopih«. Dejal je še, da je bilo v nadzornih institucijah, to je Banki Sloveniji, Uradu za preprečevanje denarja in Komisiji za preprečevanje korupcije, z zadevo glede suma pranja denarja v NLB seznanjenih približno 100 ljudi, pa to ni prišlo v javnost.

Tožilstvo ni vedelo, policija zatajila

Najbolj šokantna pa je ugotovitev, da o vsej zgodbi sploh ni bilo obveščeno državno tožilstvo, čeprav bi po zakonu moralo biti. Policija je zadevo v času, ko se je dogajala, preiskovala, toda preiskava se je kar nenadoma ustavila, in to brez kakršnega koli pojasnila. S tem so kršili svojo temeljno področno zakonodajo, ki predvideva postopke in ravnanja ob takšnih ugotovitvah. Zato se v preiskovalni komisiji sprašujejo, na koliko takšnih primerov notranjega oziroma zunanjega bančnega kriminala bi še naleteli pri preiskavi in ali je izkupiček pregona bančnega kriminala tako boren prav zato, ker je ravnanje policije podobno tudi v drugih eksplicitnih primerih, povezanih z bančnim kriminalom. Državnega tožilstva pa o zadevi niso obvestili niti organi nadzora niti nosilci politične oblasti, čeprav so v preteklosti državno tožilstvo obveščali o bistveno manjših kršitvah. Zato tedanji nosilci oblasti nosijo subjektivno in objektivno odgovornost.

Denar v kovčkih

Logar je tudi opozoril, da je primer suma pranja denarja tako pomemben, ker gre za zgodbo, kjer je prek evropske banke, v tem primeru največje slovenske državne banke, v evropski plačilni promet v obtok spravljena milijarda evrov iranskega denarja sumljivega izvora. »In med drugim na tak način, da je več 10 milijonov gotovine končalo v neoznačenih kovčkih za neznanega naslovnika, na neznanem kraju in zaradi odprtih evropskih mej v neznani državi, morda tudi v Sloveniji.

Preiskovanje naj bi bilo zdaj v teku

Zato je preiskovalna komisija skupek vseh treh poročil pripravila kot naznanitev suma kaznivih dejanj notranjega in zunanjega bančnega kriminala. Komisija zdaj predlaga, da jih državni zbor pošlje na Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo, da se postopek ustrezno začne. Logar pravi, da se je po njegovih podatkih postopek že začel in da verjame, da bo poročilo parlamentarne preiskovalne komisije pomembno dopolnilo ali vsaj skrajšalo postopek preiskave.

NLB naj pripravi natančna poročila

Komisija predlaga, da vlada prek ustreznih organov naloži NLB, naj pripravi natančno poročilo o odgovornosti takratnih vpletenih v zadevo. Kolegiju državnega zbora pa so predlagali, naj poročilo preiskovalne komisije uvrsti na septembrsko sejo, da se ta snežna kepa lahko čim prej začne kotaliti v smeri, kamor bi se takšne zadeve morale kotaliti. V nadaljevanju smo preučili del poročila komisije, ki je dostopen za javnost. Objavljamo nekatere ugotovitve.

Začelo se je v času Pahorjeve vlade

Na NLB so v letu 2009 in 2010, ko je vlado vodil Borut Pahor, izvajali plačilni promet s tujino za komitenta Iraja Farrokhzadeha po modelu, ki je tipičen za pranje denarja in financiranje terorizma. Glede na tipologije pranja denarja, prikrivanje izvora sredstev ter interne in eksterne indikatorje je šlo v tem primeru za utemeljen sum pranja denarja oziroma financiranja terorizma.

NLB ravno pravšnja

V NLB med letoma 2007 in 2011 praktično ni deloval sistem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, za kar tedanje uprave nosijo objektivno in subjektivno odgovornost. Vodstvene strukture so bile o tem obveščene in bi se tega morale zavedati. Najmanj dvakrat jih je v preučevanem obdobju na to opozorila tudi interna revizija.

Prenosov niso prijavili

NLB konkretnih transakcij kljub izpolnjevanju internih indikatorjev, ki so kazali na sum pranja denarja in financiranja terorizma, ni prijavila uradu za preprečevanje pranja denarja, čeprav so bile vodstvene strukture o sumu pravočasno in primerno opozorjene z operativne strani. Uprava NLB je bila podrobno seznanjena s poslovanjem družbe Farrokh Ltd. prek NLB. Preiskovalna komisija zato upravičeno domneva, da se je poslovanje z družbo kljub opozorilom internih struktur lahko nadaljevalo samo zaradi podpore uprave NLB.

Zatajila tudi Banka Slovenije

Regulator Banka Slovenije preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ni sistematično nadzirala. Dopustila je, da je imela največja državna banka NLB nedelujoč sistem preprečevanja pranja denarja. S tem je Banka Slovenije opustila svojo regulatorsko vlogo in povzročila sistemsko tveganje na slovenskem bančnem trgu.

Zatajil tudi urad za preprečevanje pranja denarja

Tudi urad za preprečevanje pranja denarja v konkretnem primeru ni opravil nalog, ki mu jih nalaga zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Ravnal je površno, neprofesionalno, ni upošteval opozoril, ki so prihajala iz tujine, hkrati pa je svojo vlogo nadzorne institucije opravljal izrazito pasivno. Za takšno ravnanje tedanji direktor nosi objektivno in subjektivno odgovornost.

Farrokhzadeh nemoteno posloval

Bančni komitent Farrokhzadeh je v obdobju, ko je njegovo poslovanje urad za preprečevanje pranja denarja že označil za sumljivega ter so ga spremljale in preiskovale Sova, policija, Banka Slovenije, urad za preprečevanje pranja denarja, o njegovem poslovanju pa je bil obveščen celoten politični vrh, še naprej nemoteno posloval.

Vsi so vedeli in niso ukrepali

Komisija je ugotovila, da je bil celoten politični vrh podrobno obveščen o sumih, ki so spremljali poslovanje komitenta Farrokhzadeha z državno NLB, a ni ukrepal. Pri tem nosi subjektivno in objektivno odgovornost, ker je opustil dolžno ravnanje.

Kako je to potekalo?

Iransko podjetje Farrokh Ltd. je prvi bančni račun pri NLB odprlo v začetku decembra 2008, ko je bila podpisana tudi pogodba za opravljanje plačilnega prometa. Po javno dostopnih evidencah je bilo iransko podjetje ustanovljeno leta 2006 na Britanskih Deviških otokih. Lastnik in direktor tega podjetja je bil v poslovnem in finančnem svetu neznani Iraj Farrokhzadeh, državljan Velike Britanije, po rodu pa Iranec.

Potek prilivov in odlivov

Kmalu po sklenitvi poslovnega sodelovanja je začelo prihajati do neobičajnih transakcij prek računa pri NLB. Obseg prilivov in odlivov na transakcijskem računu je hitro naraščal, še posebej pa velja izpostaviti frekvenco, vrednost ter število prilivov in odlivov. Prilivi so bili še v istem dnevu razdrobljeni na tudi do 50 prilivov ter nakazani na neznane račune v tujini. Tovrstno poslovanje prek računa pri NLB je potekalo do konca 2010, ko je Banka Slovenije odredila, da mora NLB prekiniti poslovanje z družbami komitenta Iraja Farrokhzadeha. V tem času se je prek računa obrnila okoli milijarda evrov, mesečni zneski nakazil prek tega računa pa so segali tudi do 70 milijonov evrov.

Izvor denarja ni bil znan

Te transakcije so bile neobičajne iz več razlogov. Podjetje Farrokh z Britanskih Deviških otokov je bila dejansko poslovna lupina brez lastne poslovne dejavnosti in je bilo namenjeno samo temu, da se je prek njega nakazoval denar podjetja Farrokzadeh Partnership Co. s sedežem v Iranu, prav tako v lasti Iraja Farrokzadeha. Izvor sredstev za izvajanje plačilnega prometa ni bil znan.

Sploh niso ugotavljali, od kod je denar

NLB tudi nikoli ni poskušala ugotoviti dejanskega izvora milijarde evrov, ki so končali na več kot 9.000 računih končnih uporabnikov. Pri tem je 80 odstotkov sredstev izhajalo iz poslovnega računa družbe Farrokzadeh Partnership Co., ki ga je Farrokzadehovo podjetje imelo pri iranski banki Export Development Bank of Iran (EDBI). Transakcije s tega računa so se prek NLB izvajale tudi v času, ko je bila iranska banka EDBI pod omejevalnimi ukrepi Sveta EU. V celotnem obdobju poslovanja prek NLB so korespondenčne banke čedalje pogosteje zavračale nakazila z računa podjetja Farrokh Ltd.

Tuje banke so začele opozarjati

Tuje banke so začele opozarjati na sumljivost transakcij, blokirati transakcije in reklamirati nakazila v smislu, da je izvor gotovine neznan. Iraj Farrokzadeh je zato v sodelovanju z NLB odprl še dva računa za novoustanovljeni podjetji Al Samaa Ltd. in GLS Services Ltd. Podjetje Al Samaa iz Združenih arabskih emiratov se je v Združenih državah Amerike zapletlo v afero, ki opozarja na sum nezakonitega poslovanja družbe, s tem pa meče senco tudi na NLB. O tem so podrobneje pisali tudi ameriški mediji.

Nakazovanje v ZDA

Al Samaa je prek slovenske banke (na podlagi zapisa lahko sklepamo, da je šlo za NLB) ameriškemu državljanu Robertu Bakerju nakazalo sredstva, ta pa jih je nakazoval naprej. Baker kljub angleškemu imenu ni bil Američan, temveč Iranec Majid Karim, ki je prevzel ameriško državljanstvo in se tudi preimenoval. Baker je seveda nakazoval denar Karimu, samemu sebi torej pod iranskim imenom. Pri tem sta nastala dva problema. Ameriški preiskovalci so ugotovili, da se Karim nikoli ni odpovedal iranskemu državljanstvu in ga je dejansko uporabljal za različne prikrite transakcije, in kar je še huje, Baker oz. Karim je naredil celotno kariero kot inženir v ameriški mornarici, kjer je imel dostop do strogo zaupnih podatkov.

Sum o financiranju terorizma

Komisija v poročilu podrobneje opisuje tudi več primerov, ki kažejo na spornost okoliščin iranskega posla z NLB. Izjemno visok promet podjetja na računu, odprtem pri NLB, drobljenje nakazil, dejstvo, da je bil promet med prilivi in odlivi izravnan in da je šlo za denar, ki je prihajal iz iranske banke, ki je bila pod omejevalnimi ukrepi − vse to kaže na sum pranja denarja in financiranja terorizma družbe, ki je imela poslovni odnos z največjo slovensko državno banko NLB.

V NLB podpirali to poslovanje

Dokumenti, ki jih je pridobila preiskovalna komisija, dokazujejo, da je bilo vodstvo NLB aktivno zainteresirano za to poslovno sodelovanje in je vztrajalo pri njem kljub številnim vprašanjem in opozorilom bančnih uslužbencev in tujih bank. Da bo še bolj razumljiva teža tega poslovnega odnosa, pa v komisiji navajajo, da je bil obseg plačilnega prometa, ki ga je za družbo Farrokh Ltd. izvajala NLB, v določenem obdobju največji med vsemi komitenti NLB. V obdobju med letoma 2008 in 2010 nobena družba (komitent NLB) ni izvajala večjega plačilnega prometa kot družba Farrokh Ltd. z 2 dolarjema ustanovnega kapitala.

To so počeli dve leti

Medtem ko so tuje banke zavračale prejem nakazil iz evropske banke (NLB), ker so ta (posredno) izvirala iz Irana, države pod omejevalnimi ukrepi, je NLB brez dileme takšne finančne operacije izvajala celi dve leti. Ob tem se postavlja tudi vprašanje vloge Banke Slovenije.

Ni bilo prijav

Po natančni preučitvi gradiva, povezanega s primerom Farrokh, je preiskovalna komisija ugotovila, da poslovni odnos med družbami v solastništvu oziroma upravljanju Iraja Farrokhzadeha in NLB prav v vseh treh očkah izpolnjuje faze postopka ugotavljanja suma pranja denarja, kot ga razume urad na podlagi pravil OECD. Zato je nerazumljivo, da je lahko NLB dve leti opravljala plačilni promet za družbe Farrokh Ltd., Al Samaa Ltd. in GLS Services Ltd., ne da bi prijavila sumljive transakcije.

Uprava NLB ni ukrepala

Uprava NLB kljub opozorilom nižjih ravni ni ustrezno ukrepala. Še več, v dveh sklepih uprave je komitenta celo oprostila plačila prilivne provizije. Tedanji upravi banke NLB (pod vodstvom Draška Veselinoviča in Boža Jašoviča) sta za ugotovljene kršitve zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma objektivno odgovorni. Objektivno in subjektivno odgovorni pa sta tudi za to, ker nista vzpostavili sistema za preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter internih kontrol.

Slepi in gluhi tudi v uradu

V uradu za preprečevanje pranja denarja se zdaj izgovarjajo, da jim NLB tega ni sporočala, vendar so v komisiji ugotovili, da bi urad moral sprožiti postopek vsaj marca 2010, ko je prejel uradno zaprosilo francoskega nadzorniškega organa. Glede na večkratno poizvedovanje uslužbencev NLB pa bi moral podatke zahtevati že prej, prav tako bi moral opraviti podrobnejši pogovor s pooblaščenko za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na NLB Zdenko Bernik Strelec.

Iranec je še kar prenašal denar

Prvič se je Andrej Plausteiner, predstojnik urada, v zadevi Farrokh z njo sešel šele 14. decembra 2010, ko je Banka Slovenije že izdala odredbo, s katero je zahtevala ukrepanje na področju pranja denarja in prekinitev storitve ProKlik za komitenta Farrokhzadeha.

Iraj Farrokhzadeh pa je še naprej izvajal prenose sredstev, drobil nakazila na manjše zneske in nakazoval sredstva z nenavadnimi navedbami namena nakazila. Komisija je tudi sicer ugotovila izjemno počasnost urada, ki ga je vodil Andrej Plausteiner.

Obveščanje državnega tožilstva

Pri preverjanju ravnanja tožilstva in ugotavljanja morebitne odgovornosti za neukrepanje je preiskovalna komisija naletela na nepričakovano dejstvo, namreč, da tožilstvo o primeru Farrokh sploh ni bilo obveščeno.

Policija je vedela

Iz pridobljene dokumentacije pa nedvoumno izhaja, da se je policija, ki jo je vodil Janko Goršek, izbranec Katarine Kresal, aktivno ukvarjala s primerom. V začetku 2011 je sprožila celo nekatere posebne ukrepe in pri tem uporabljala oblike mednarodnega sodelovanja ter izmenjave podatkov. Nato bi morala o tem obvestiti tožilstvo, česar pa dokazano ni storila. Presenečenje nad tem, da o zadevi ni bilo opozorjeno tožilstvo, sta v zaslišanju pred komisijo izrazila celo sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič in državni sekretar na ministrstvu Darko Stare. Po natančni preučitvi gradiv, ki so se zbirala oz. so nastala na policiji in Nacionalnem preiskovalnem uradu, je preiskovalna komisija ugotovila, da policija sploh ni pripravila ustreznega poročila.

Zatajila tudi Banka Slovenije

Po mnenju preiskovalne komisije je nerazumljiva tudi odločitev Banke Slovenije, da ni vložila prijave na pristojno državno tožilstvo glede na ugotovitve, ki jih je zapisala v dveh odredbah NLB.

Zatajila tudi KPK

Preiskovalni komisiji ni znan razlog, zakaj se za prijavo na tožilstvo ni odločila niti Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), čeprav je v preteklosti tožilstvu prijavljala bistveno blažje prekrške. KPK sta takrat vodila Goran Klemenčič in Rok Praprotnik. Prvi je zdaj minister za pravosodje, drugi, novinar po poklicu, pa je dobro plačani vodja v NLB.

Klemenčič se zdaj izgovarja

Popolnoma nerazumljiva je tudi odločitev urada za preprečevanje pranja denarja, da svojih sumov ni prijavil pristojnemu državnemu tožilstvu. Po trditvah tedanjega predsednika KPK Gorana Klemenčiča je policijo o sumu kaznivega dejanja v NLB na podlagi dokumenta (šlo naj bi za kopijo odredbe Banke Slovenije, ki je NLB naložila ukrepe na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma), obvestila tudi KPK. Dokument, ki naj bi bil podlaga za prijavo, je KPK pridobila od »žvižgača«. Po besedah Gorana Klemenčiča naj bi bila prijava predana na »način, kot je bila običajna, zakonita in primerna praksa«, policija pa, kot vemo, potem ni obvestila tožilstva. Komisija zato zdaj predlaga, naj se opravi nadzor nad ravnanjem z dokumentarnim gradivom in revizija ravnanja v zadevi Farrokh.

Za konec

To so le delne ugotovitve preiskovalne komisije. Poročilo naj bi na septembrski seji obravnaval državni zbor. Ali bo koalicija to uvrstila na dnevni red, pa še ni znano.

Erjavec pahor kresal golobic

Vse se je dogajalo v letih 2009 in 2010, ko vlado je vodil trojček SD, Zares, LDS, v njej pa je bil tudi DeSUS. (foto: arhiv Demokracije)

nazaj na vrh