Razkrivamo: Kdo je vulgarni profesor z Gimnazije Franceta Prešerna

Blaž Mršić Blaž Mršić Foto: Uradna spletna stran

Danes je v javnosti zaokrožil zapis mag. Blaža Mršića, profesorja na Gimnaziji Franceta Prešerna. Ob tem naj spomnimo, da tu ne gre za Gimnazijo Kranj, pač pa za bivšo Ekonomsko gimnazijo Kranj, ki se je preimenovala v Gimnazijo Franceta Prešerna. Ker je bil ravno pred kratkim Prešernov dan oz. slovenski kulturni praznik, je profesorjev zapis še toliko bolj vreden pozornosti.

Zanimivo je, da je med učitelji na omenjeni gimnaziji Blaž Mršić naveden kot eden redkih z magisterijem. Iskanje v bazi Cobiss pa je pokazal skupaj tri zadetke (seveda pa je treba razlikovati, ali ima priimek na koncu č ali ć, diplomski nalogi iz leta 2003 sta namreč navedeni pod nazivom Mršič, magisterij pa pod nazivom Mršić, kar pomeni, da se je naš »heroj« v duhu jugoslovanstva očitno preimenoval), to pa je njegova magistrska naloga z naslovom »Sociološki pogled na krizo jugoslovanske federacije 1986-1991«, ki jo je zagovarjal leta 2009 na oddelku za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete. Kot mentor je naveden prof. dr. Avgust Lešnik. Slednji je bil šest let prej tudi njegov mentor pri diplomski nalogi z naslovom »Amandmaji k ustavi socialistične republike Slovenije 27.9.1989, v ogledalu jugoslovanskih tiskanih medijev«, prav tako na oddelku za sociologijo. Ker pa je Mrščič očitno študiral dvopredmetno zgodovino in sociologijo, ima diplomo tudi iz zgodovino, s praktično identičnim naslovom (Ustavni amandmaji k ustavi socialistične republike Slovenije 27. 9. 1989 - pregled skozi medije), le da je v tem primeru mentor prof. dr. Božo Repe. Iz naslova diplomskih nalog ter magisterija je razvidno, da je Mršić odličen poznavalec obdobja slovenske pomladi, vendar ostaja ideološko »na temni strani meseca« oz. na vzhodni strani Berlinskega zidu. Je pa očitno, da je pri svoji znanstveni usmeritvi dal prednost sociologiji, vendar naj bi na gimnaziji poučeval zgodovino.

Je pa pomenljivo tudi to, da na spletni strani Gimnazije Franceta Prešerna ni povsem jasno, kater predmet poučuje Mršić. Naši viri trdijo, da je med dijaki očitno zelo priljubljen, saj so se po objavi članka na spletni strani televizije Nova24TV oglasili nekateri njegovi dijaki in ga branili. Očitno jim je dal »dober zgled«. Nekoliko v slabšem spominu pa ga imajo verjetno tisti redki dijaki, ki imajo ali so imeli že v dijaških letih razvito nazorsko usmeritev, ki se ne ujema z njegovo. Mršić je, kot trdijo naši viri, precej alergičen na tiste, ki ne sodijo v isti ideološki krog kot on sam. In kako je postal profesor? Naši viri pravijo, da naj bi precejšnje zasluge za to imela njegova mati Helena Mršič, ki je bila v isti šoli precej let pomočnica ravnateljice. Ko smo nekoliko preiskali, kaj o njej pravi »stric google«, smo našli podatek, da je učiteljica biologije, diplomirala je leta 1987 na temo »Naravoslovni dnevi v osnovni šoli«.

Seveda ni dvoma, da se Mršić tudi politično angažira, saj je med drugim član razvpitega levičarskega Odbora za pravično in solidarno družbo, ki predstavlja nekakšen ideološki cvetober tranzicijske levice. Med prvopodpisanimi člani na spletni strani odbor.si najdemo »kalibre«, kot so Jože Pirjevec, Vuk Ćosić, Božo Repe, Vlado Miheljak, Barbara Rajgelj, Darko Štrajn, Niko Toš… Skupaj je več kot 800 imen, očitno gre za nekakšnega »dvojčka« Alternativne (nekdaj Liberalne) akademije. Stranka Solidarnost, ki sicer velja za t. i. vstajniško stranko, je bila ustanovljena decembra 2013 v prostorih družbenega centra Bežigrad (nekdanja občina) v Ljubljani na Linhartovi 13, kjer imata sedaj sedež Nova24TV in Demokracija. Stranka je na zadnjih volitvah nastopila samostojno, vendar se ni prebila v parlament, očitno tudi zato, ker se ni pridružila ostalim »vstajniškim« skupinam, kot so Iniciativa za demokratični socializem, Demokratična stranka dela, Stranka za trajnostni razvoj, itd. Vse te so se namreč združile v Združeno levico, ki jo v zadnjem času razkrajajo notranji spori ter bitka za »peneze«.

Ob tem naj povemo, da še preiskujemo, ali je Mršić morda povezan s katero od strank v sestavi Združene levice ali morda Socialno stranko Srbov v Sloveniji, ki ima prav tako sedež na Linhartovi 13 v Ljubljani. Na tem naslovu domuje tudi Demokratična stranka dela (Franc Žnidaršič) in ljubljanski odbor borčevske organizacije. Srbska stranka v Sloveniji je bila sicer ustanovljena konec avgusta lani in predstavlja nekakšno nasledstvo nekdanje Stranke za enakopravnost občanov, ki je v času osamosvajanja Slovenije dvigovala prah. Takrat jo je vodil razvpiti Dragiša Marojević.

Toliko o možnem ideološkem ozadju razvpitega pedagoga, ki mlade rodove vzgaja s svojim »antifašizmom« in svoje zapise na Facebooku dostikrat zaključi z znano parolo »smrt fašizmu«. Povsem jasno pa je, da tako kot mnogi levičarski fundamentalisti nikakor ne prebavlja Janeza Janše. Tudi zato naj ponovimo, kaj je zapisal v odgovor na Janšev tvit glede primerjave morilskega napada na 26-letnika na območju Krškega s podobnimi dejanji leta 1945. »Vnaprej se opravičujem vsem, ki imajo hipertenzijo, tahikardijo, hipoglikemijo, ekstrasistole, atrijsko fibrilacijo in navaden prehlad. Naslednje vrstice bodo eksplicitne, blasfemične, vulgarne in prosim, da jih mlajši od 18 let preberejo pod nadzorom staršev ali skrbnika.” In potem je Mršić izlil ves svoj bes v razsežnosti, ki jo premore le on: “PIZDA TI MATERINA SERONJA RETARDIRAN. JEBALE TE LUKNJE KOLABORANTOV, DA TE JEBALE SMRAD ODVRATEN. OBESI SE IN REŠI SVET PRED TVOJIM OGABNIM KSIHTOM IN KOMENTARJI.« Nato je v angleščini še dodal, da se zdaj počuti mnogo bolje.

Skratka, takšni učitelji poučujejo naše otroke. Je torej presenetljivo, da je toliko mladih okuženih z jugonostalgijo ter hudim sovraštvom do vsega, kar ni vezano na Jugoslavijo in komunizem?

nazaj na vrh