Predsednik SDS Janez Janša: Pred nami je bitka za Evropo - za okolje, kamor spadamo tudi mi! Izpostavljeno

Metod Berlec, Janez Janša in Milan Zver na Pučnikovem simpoziju v Slovenski Bistrici Foto: Veronika Savnik Metod Berlec, Janez Janša in Milan Zver na Pučnikovem simpoziju v Slovenski Bistrici Foto: Veronika Savnik

Včeraj je v Viteški dvorani v slovenjebistriškem gradu potekal že 12. Pučnikov simpozij, ki ga je organiziral Inštitut dr. Jožeta Pučnika v sodelovanju s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung ter Občino Slovenska Bistrica. Dogodek je bil tudi priložnost, da so se spomnili pomembnih mejnikov slovenske politične pomladi, od katere letos mineva že 30 let.

Po obisku groba dr. Jožeta Pučnika v Črešnjevcu so člani SDS v prostorih gradu prisluhnili pozdravnim nagovorom župana Občine Slovenska Bistrica dr. Ivana Žagarja, Holgerja Haibacha iz KAS Zagreb in ustanovitelju Inštituta dr. Jožeta Pučnika Gorazdu Pučniku.

Dr. Ivan Žagar je izrazil zadovoljstvo, da lahko gosti tako pomemben dogodek. Dejal je, da bi bilo danes zanimivo slišati dr. Pučnika in njegovo mnenje glede stanja v slovenski demokraciji, a »sem vesel, da imamo med nami tudi zelo imenitne govornike, ki imajo prav tako kaj povedati na to temo.«

Prisotne je preko video posnetka pozdravil tudi Manfred Weber, kandidat Evropske ljudske stranke za predsednika Evropske komisije, ki je izrazil veselje, da obstaja Pučnikov inštitut in zrazil podporo vsem sodelavcem Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Inštitut je označil za »edinstveno in najbolj aktivno organizacijo na področju političnega izobraževanja v Sloveniji.« Vesel je, da imamo Slovenci, na pobudo dr. Zvera, v Evropskem parlamentu poimenovano konferenčno dvorano po dr. Pučniku in da lahko z nami oblikuje še boljšo Evropo. Ob koncu je stranki SDS zaželel veliko uspeha na prihajajočih evropskih volitvah.

Holger Haibach je preko videonagovora dejal, da je ponosen, da lahko KAS sogosti dogodek. Vesel je sodelovanja in upa, da se to še okrepi. »Praznujemo 30 let, odkar so demokratična gibanja zmagala nad komunizmom.« Dodal je, da je dr. Pučnik vsem nam lahko za zgled. Stranki je zaželel veliko uspehov na volitvah, ker takšno stranko, kot je SDS rabi družina Evropske ljudske stranke in Evropa.

Sledil je nagovor Gorazda Pučnika, ki je izpostavil, da se zgodovine ne da vedno pozabiti, vendar se to v današnjem svetu prepogosto dogaja. »Zato so še kako pomembne knjige, ki nam nudijo pogled v zgodovino. Teh se ne da izbrisati in pozabiti, vedno znova nas opominjajo na preteklost,« je zaključil z besedami sin enega izmed očetov slovenske osamosvojitve, dr. Jožeta Pučnika.

Trideset let zvestobe Sloveniji

Sledila je okrogla miza s predstavitvijo knjige Janeza Janše PRVORAZREDNI – SISTEM ZA LAŽNO ELITO in knjige dr. Milana Zvera 30 LET ZVESTOBE SLOVENIJI. Knjiga je bila izdana ob 30. obletnici Slovenske demokratske stranke.

Knjiga »Prvorazredni« je pravzaprav analiza razmer v slovenski politiki in družbi, ki jo je januarja v več delih objavil predsednik SDS Janez Janša. V svoji analizi se lucidno loteva tako diagnoze bolezni slovenske družbe, kjer še vedno obstaja kastno razlikovanje med »prvo in drugorazrednimi«, kot tudi globljega uvida razlogov za stanje, zaradi katerega se vse več mladih trajno izseljuje iz domovine. Janša je v štirih delih analiziral slovensko družbeno in politično stvarnost. V prvi sliki je predstavljen oris sistema za elito, za prvorazredne, v drugi sliki so opisani spočetje, rojstvo in obnavljanje prvorazrednih ter sestop z oblasti, ki ga nikoli ni bilo, tretja slika prikazuje dobronamernost in iluzije, v četrti sliki pa ugotovi, da smo se osamosvojili, osvoboditi pa se bo pač še treba.

Knjiga dr. Milana Zvera »30 let zvestobe Sloveniji« govori o nastanku danes največje slovenske politične stranke SDS. Razkriva ozadja njenega nastanka in delovanja ter njeno rast: od razkroja totalitarnega komunističnega režima prek afere Depala vas, s katero je tranzicijska levica želela uničiti tako SDS kot njenega predsednika Janeza Janšo (in zaroto ponovila z afero Patria), do zmagoslavne vrnitve SDS v prelomnih časih. Knjiga pomaga razumeti dogajanje v Sloveniji po osamosvojitvi.

Predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika dr. Andreja Valič Zver je vse prisotne pozdravila v imenu Inštituta. Izpostavila je, da bo v letošnjem letu potekalo veliko dogodkov v spomin na leto 1989. »Današnji dogodek je prvi slovenski uvod v spomin na to leto.« Kot pomembne mejnike tega leta v svetovnem in evropskem merilu je predstavila padec Berlinskega zidu, ki je bil dokaz, da so si ljudje želeli svobode in demokracije. Nadaljevala je, da se je »prebujalo tudi prebivalstvo na Baltiku, na Češkoslovaškem je bil eden izmed najpomembnejših Vaclav Havel, na Poljskem pa Lech Wałęsa kot ustanovitelj stranke Solidarnost.« Spregovorila je tudi o Mihaelu Gorbačovu in papežu Janezu Pavlu II., ki je posledice komunizma občutil na lastni koži, oba pa sta imela pomembno vlogo pri demokratizaciji.

»Protesti so se dogajali tudi na Madžarskem, Viktor Orban je doživel usodo političnega zapornika tako kot Janez Janša. Komunizem je dolga leta vztrajal tudi v Romuniji, pri čemer ne smemo pozabiti na slabe kvalitete življenja v Jugoslaviji, zaradi inflacije, ki je dosegla preko 11 000 odstotkov, na dolge vrste za nakup kruha, na bone za gorivo ipd.« Slobodana Miloševića in Milana Kučana je označila za najbolj zvesta zagovornika komunizma v Jugoslaviji. »Do leta 1989 je bila Mladina časnik, ki je zagovarjal demokracijo in tudi Nova Revija,« je nadaljevala z orisom zgodovinskih dogodkov tistega časa. Dodala je, da je tudi v Sloveniji potekal poskus dogovora o prevzetju oblasti, podobno kot na Poljskem, vendar pri nas ni uspel. »Pomemben mejnik je bila Majniška deklaracija, ki je zahtevala demokratično državo, Temeljna listina pa socializem in Jugoslavijo. Leta 1989 je nastal Demos kot povezava demokratičnih gibanj. Njegova gonilna sila je bil dr. Jože Pučnik.«

Okroglo mizo z osrednjima gostoma predsednikom SDS Janezom Janšo in podpredsednikom stranke dr. Milanom Zverom je povezoval Metod Berlec.

Pomen Majniške deklaracije 1989

Janez Janša je na uvodno vprašanje o nastanku SDZ in SDZS spregovoril, da sta nastajali v času med njegovo prvo in drugo aretacijo, nato pa je sledila protiofenziva, s katero so poskušali pogasiti pomladni ogenj. »Majniška deklaracija je nastajala, vsaj v zadnji fazi, pod okriljem SDZ. Zadnji sestanek o njeni vsebini je bil malo pred mojo aretacijo v kabinetu dr. Dimitrija Rupla. Tone Pavček jo je zgolj prebral in ko je bila prebrana, jo je narod sprejel«, je dejal predsednik SDS. Dodal je, da zanjo ni bilo glasovanja, saj pravega usklajevanja med pisci dokumenta ni bilo.

»Majniška deklaracija je predstavljala ključne točke Demosa, in sicer demokratizacijo in suverenost Slovenije. O tem je govoril tudi dr. Pučnik. SDZ je s tem zorala prvo brazdo, malo naprej, malo nazaj, vendar se je obdržala,« je izpostavil Janša.

Predsednik je dejal, da so v tistih časih pričakovali, da bo iz Odbora za varstvo čovekovih pravic in temeljnih svoboščin nastal demokratični forum, ki bo temelj za nastanek novih strank. »Ta Odbor bi moral narediti demokratičen korak, a ga ni, zato so v Slovenji demokratične spremembe zamujale za tistimi v Nemčiji in na Češkoslovaškem. Milan Kučan je takrat dejal, da Odbor ni preveč radikalen. Obstajala je skupina komunistov, ki je držala skupaj. Torej, takratna oblast je to izkoriščala in bilo je zelo pestro. Danes pa o tem nihče ne govori«, je bil kritičen.

Dodal je, da je bilo vodenje Demosa edina stvar, za katero ni bilo prerivanja. »Dr. Pučnik je bil edini, ki ni dovolil influence in bil je tako pogumen, da je prevzel njegovo vodenje,« je izpostavil ob koncu uvodnega govora na okrogli mizi.

 

Od Depale vasi do Šarčeve vlade

Sledilo je vprašanje dr. Milanu Zveru o njegovi izdaji knjige ob 30. obletnici stranke SDS. Dr. Zver je dejal, da knjiga temelji na tisti izpred desetih let ter da je v njej poskušal čim bolj opisati začetke demokracije v Sloveniji in nenazadnje tudi celotno zgodovino stranke v 30 letih. »Knjigi sem poskušal dodati živo zgodbo,« je dejal. Kot pomemben zgodovinski mejnik je izpostavil afero Depala vas, ki je izbruhnila leta 1994 in je odnesla Janeza Janšo z Ministrstva za obrambo. Prišlo do rekonstrukcije Drnovškove vlade. Nekaj besed je namenil zmagi in mandatnemu obdobju med leti 2004 – 2008, ki je bil »veličasten. Sprejetih je bilo veliko reform, zrastle so plače, pokojnine, povečala se je tudi rodnost. Takrat je bila za Slovenijo zlata doba. Imeli smo ustrezno družinsko politiko, Slovenija je bila mednarodno priznana. Vodili smo OVSE,« je dejal podpredsednik stranke. Dotaknil se je tudi leta 2014, za katerega je marsikdo mislil, da bo pomenil konec stranke SDS. »Poglejte nas danes, zmagali smo na lanskoletnih državnozborskih volitvah. Verjamem, da se bo zgodba o uspehu nadaljevala tudi na majskih evropskih volitvah«, je strnil svoje misli dr. Zver.

O aferi Depala vas je spregovoril tudi predsednik Janez Janša. Dejal je, da je to ena izmed tistih afer, kjer so razkrita vsa ozadja. »Pri aferah je mnogokrat tako, da ni sodnega epiloga, saj so nekateri prvorazredni in zavarovani. Pri Depali vasi pa je drugače. Dokument Radenka Radojčića je razkrival glavne akterje te afere, vendar je bil tako močan, da ga nihče ni demantiral,« je pojasnil Janša.

V nadaljevanju okrogle mize je sledila še diskusija glede novonastalih strank v slovenskem prostoru. Dr. Milan Zver je dejal, da se bo s stranko LMŠ prav gotovo zgodilo podobno kot s SMC, kajti »politične stranke morajo imeti program, predanost vrednotam in zavezam. Morajo biti dobro vodene. Pri nas se politične stranke pojavljajo kot kometi na nebu, imajo močno medijsko podporo in del volilnega telesa jim nasede, jih voli.« Dodal je, da ljudje kmalu nato spoznajo, da novi obrazi niso sposobni, kar predstavlja resen problem. »Znajo pa dobro zadolževati državo, samo v zadnjih 10 letih so leve koalicije močno zadolžile bodoče slovenske generacije,« je povedal ob svojem zaključku okrogle mize dr. Zver.

Na vprašanje o razmerah v slovenski vladi je predsednik SDS dejal, da je že dolgo časa najbolj pereč problem v Sloveniji zdravstvo. Ob tem je poudaril, da imamo trenutno predsednika vlade, ki je hkrati tudi minister za zdravje. »Predsednik vlade je komik, zagotovo bo rešil vsaj pol problemov slovenskega zdravstva s svojo komičnostjo, saj pravijo, da je smeh pol zdravja,«je bil hudomušen Janša. Dodal je, da je problem v slovenskem zdravstvu predvsem v kaosu in korupciji, vendar leve vlade za to nič ne storijo.

Od »lažne elite« do Evropske unije

Spregovoril je še o vsebini njegove knjige PRVORAZREDNI – SISTEM ZA LAŽNO ELITO, za katero pravi, da je poskus refleksije na usodne procese v zadnjih 30 letih, ki so Slovenijo pripeljale tja, kjer smo danes. »Tranzicija v Sloveniji ni uspela, zato imamo danes strukturni problem, ki se mu reče vladanje nesposobnih oziroma vladanje elite. Vsi tisti, ki so najbolj nasprotovali slovenski osamosvojitvi, so najbolj napredovali. V Sloveniji večinoma, ne čisto povsod, ljudje ne napredujejo na podlagi sposobnosti in pridnosti, temveč na podlagi kriterijev izpred štiridesetih let.« Dejal je, da višje kot je bil nekdo v Partiji, na višjem položaju je tudi danes njegov potomec.

»Slovenija je gradila elito že v času Avstro-Ogrske, saj je bila to zelo moderna država v tistih časih. V Sloveniji se je izoblikovala elita, ki je organsko zrastla,« je poudaril predsednik stranke. Likvidacija slovenske elite se je pričela že z Italijansko okupacijo po prvi svetovni vojni, še hujša je bila druga svetovna vojna, najbolj brutalna pa je bila tretja faza komunističnega čiščenja elite po vojni.

Ob koncu okrogle mize je dejal, da je pred nami »čas širših sprememb. Pred nami je bitka za Evropo, za okolje, kamor spadamo tudi mi. Želimo si, da bi bilo to okolje mirno in stabilno. Dodal je, »da če bi v Evropski parlament svoje poslance volili po večinskem sistemu, kakor si nekateri v Sloveniji prizadevajo, bi imela Slovenija zgolj 0,40 % možnosi odločanja znotraj Evropske unije.

Strnil je misli, da prihajajoče evropske volitve stvari ne bodo obrnile na glavo, bodo pa pokazale nek trend, ki bo vplival na prihodnjo strukturo. »Ta bo odločala o Evropski uniji. Slovenija ima vpliv na ključne teme v EU. Naj se ta privilegij ohrani.« Ob koncu je vse navzoče pozval na evropske volitve, ki bodo v Sloveniji potekale 26. maja.

Pučnikova plaketa Justinu Stanovniku

Po okrogli mizi je sledila podelitev Pučnikove plakete za prispevek demokracije v Sloveniji, ki jo je letos posthumno prejel prof. Justin Stanovnik, nato pa še podelitev potrdil o uspešnem zaključku Akademije dr. Jožeta Pučnika. Na koncu podelitve nagrad je spregovoril še predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, ki je vsem nagrajencem čestital za prejete nagrade in se zahvalil za uspešno delovanje Inštituta.

Vir: sds.si

nazaj na vrh