Predsednik SDS Janez Janša: Levica gradi na internacionalizmu in globalistični teoriji, kjer teh temeljev enostavno ni!

  • Napisal  Jerca Gale, V. D.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je spregovoril o slovenskih koreninah. Foto: Matic Štojs Lomovšek Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je spregovoril o slovenskih koreninah. Foto: Matic Štojs Lomovšek

V Kulturnem domu v Bovcu je v okviru 24. poletnega tabora SDS in gorniškega kluba dr. Henrika Tume potekal tradicionalni simpozij Korenine slovenstva, ki ga soorganizirajo Raziskovalci evropskega staroselstva. Tokratni simpozij je bil del ciklusa predavanj »Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu?«.

Posveta z naslovom »Novi vidiki preučevanja najstarejše zgodovine Slovencev – izziv za znanost« sta se udeležila tudi poslanca iz vrst SDS Alenka Jeraj in Danijel Krivec. Simpozija se je udeležil tudi predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša.

Pomen identitete in zavedanja lastnih korenin

Ob robu simpozija je prvak Slovenske demokratske stranke Janez Janša uvodoma poudaril, da je pomen takšnih posvetov predvsem vprašanje identitete. Nadalje je pojem identitete tudi podrobneje opredelil kot zavedanje vsakega posameznika, kaj je in kaj želi biti. Slednje pa ni mogoče, če posameznik ne pozna svojih korenin. Zato že deseto leto pod pokroviteljstvom SDS poteka odkrivanje slovenskih korenin, pri tem pa so v pomoč različne znanstvene discipline, kot so arheologija, genetika in deloma tudi jezikoslovje, ki vsakič znova prinašajo nova spoznanja o izvoru Slovencev in načinu življenja ljudi na ozemlju, ki tvori današnjo Slovenijo, kakor tudi v zamejstvu. Nadaljeval je, da se zaradi novih dognanj znanosti omenjeni simpoziji ne bodo nikoli končali.

Pri tem se je navezal na misel Janeza Bizjaka, enega od predavateljev, ki je povedal, da hodimo včasih po raznih slovenskih planinah, a ostajamo kakor zaslepljeni. Situacija pa se spremeni s prihodom strokovnjakov, saj na primer arheologi odkrivajo najdišča z znaki življenja na teh visokogorskih prostorih izpred štiri tisoč let. Glede teh odkritij pa je izpostavil naslednje dejstvo: »Ko se to primerja za področje Vzhodnih Alp, ki je za nas še posebej zanimivo, odkrivamo iste predmete, enaka pričevanja, kako naj bi življenje potekalo na teh prostorih, in to v temelju zanika tisto teorijo, kako smo v 6. stoletju po Kristusu prišli izza Karpatov. Mogoče je kdo tudi prišel, saj so se narodi mešali med sabo. Nesporno pa je po teh znanstvenih dognanjih doslej, da se je vsaj del staroselskega prebivalstva, ki tukaj živi že tisočletja, ohranil, še največ na bolj odročnih krajih. Zaradi tega je tudi raziskovanje tega alpskega ozemlja tako zanimivo.«

Del slovenske etnije zagotovo izvira izpred tisočletij

Janša je prepričan, da del slovenske etnije zagotovo izvira izpred tisočletij, kar nakazuje potemtakem, da smo Slovenci v veliki meri na teh prostorih staroselci. Na vprašanje odnosa določenih uradnih institucij, ki se raziskovanju korenin slovenstva bodisi posmehujejo bodisi ga skoraj popolnoma prezrejo in temu ustrezno takšnim študijam ne namenjajo sredstev, je predsednik SDS, ki je s svojo knjigo Noriško kraljestvo osvetlil eno od razsežnosti našega izvora, odvrnil, da je to temeljno ideološko, politično ali pa vrednotno vprašanje. Kot primer za to je navedel, da se levica od samega začetka trudi razgraditi družino, narod, vero, vse tisto, kar tvori neko bistvo identitete, saj gradi na internacionalizmu in globalistični teoriji, kjer teh temeljev enostavno ni. Nadaljeval je, da so te stvari pomembne vsem, ki živijo v realnem svetu, da so bile pomembne v preteklosti, so pomembne tudi danes in svojega pomena tudi v prihodnosti ne bodo izgubile. V tej povezavi, še meni Janša, pa je iskanje oziroma odkrivanje znakov ali ostalin preteklosti, ki pričajo o staroselstvu, tako pomembno.

Janez Janša: Slovenci v določeni meri staroselci

Opozarja pa med drugim, da skriva to odkrivanje tudi veliko lukenj ter se pri iskanju resnice včasih pojavijo teorije, ki so na precej trhlih nogah, prav kakor je to primer tudi pri uradno priznani teoriji o prihodu iz Zakarpatja. Vsega, kar se torej postavlja zoper to “uradno resico”, torej ne bi smeli jemati za suho zlato. Zato pa so tudi takšni simpoziji, kot je bovški, tako pomembni, saj se tu soočajo mnenja in se pleve lušči od zrn. Svojo ugotovitev je ponazoril s planinarjenjem, saj ko se planinci hočejo povzpeti na neko goro, dobro vedo, da prva smer ni tudi nujno prava. A zavedanje, da gora obstaja in da nanjo vodi pot, usmerja to simbolično iskanje. Tega dejstva so se organizatorji simpozija po Janševem mnenju zavedali že na začetku pred desetimi leti, kakor tudi, da bodo številna spoznanja zaradi novih dognanj v genetiki ali pa v arheologiji morda tudi ovržena ali pa potrjena.

Pristavil je, da so nekatere premise, ki so jih zagovarjali že stari raziskovalci staroselstva, od Vodnika, Prešerna, Davorina Trstenjaka do Plečnika, Šavlija, nedvomno potrjene in smo Slovenci v določeni meri staroselci na področju današnje Slovenije in zamejstva, kjer živimo. Glede avtohtonosti pa je pripomnil naslednje: »Tukaj smo bili prej, preden so bila germanska plemena; bili smo tukaj prej, preden je Rimski imperij osvojil to območje; bili smo prej, preden so se dogodili nekateri prodori z Vzhoda. In kot rečeno, veliko teh materialnih dokazov za to resnico se vsak dan odkriva, obstajali so vseskozi. Žal se jih je mnogo tudi uničilo, zaradi tega, ker se je sledilo neki uradni teoriji, ki jo je najprej ‘forsirala’ dunajska šola, saj Germanom ni bilo v interesu, da je nekdo večji staroselec kot pa oni. Potem pa seveda beograjska šola, ker je bilo pač v interesu panslavizma in projugoslovanstva, da se poudarja, kako imamo vsi isti izvor v materi Rusiji ali v nekem južnem slovanstvu, čeprav so že takrat obstajali dokazi, da je ta teorija na zelo trhlih nogah.«

SDS močno pripomogla k večji narodni (samo)zavesti

Predsednik Slovenske demokratske stranke je izpostavil, da leži Slovenija na zelo prepišni legi in da so po teh prostorih divjale vojne, vdori. Prihajalo je tudi do mešanja prebivalstva. Če človek torej pogleda veliko raziskavo Genetski izvor evropskih narodov, je očitno, da so evropski narodi do neke mere mešanica, a da pri posamičnih narodih prevladujejo specifični geni. Omenjena raziskava, je prepričan Janša, v določeni meri potrjuje pravilnost teorije o slovenski avtohtonosti. A popolnoma čist ni noben narod in je zato potrebno nanj gledati kot na tvorbo, ki jo oblikujejo identiteta, navade, jezik, kultura. Te vezi so lahko včasih še močnejše od krvnih vezi in drugih določiteljev. V nasprotnem primeru ne bi mogli v Združenih državah Amerike nikogar imenovati za Američana. Za njih je značilno, da pred domovi izobešajo zastave, kar priča o nacionalnem ponosu. Prav nasprotno pa je res za Slovenijo, čeprav se stanje počasi vendarle popravlja, ko je Slovenska demokratska stranka ob zadnjih kampanjah Slovencem razdelila na deset tisoč zastav in slednje tudi bolj množično vihrajo.

V zaključku se je Janša kritično ozrl na trenutno politično situacijo v Evropi, ki nam jo leva politična opcija v imenu multikulturnosti, ilegalnih migracij in popolne prevlade v šolskem sistemu želi vsiliti tudi doma. Meni, da če v nas ne bi bilo toliko staroselstva – ali po besedah Janeza Bizjaka gena, ki predstavlja navezanost na rodno grudo -, potem Slovenci kot narod v teh negotovih časih, usodnih premikih evropske zgodovine in ob pritiskih mnogo močnejših ali številčnejših narodov, ne bi obstali. A smo se obdržali in dobili lastno državo, kar pa premalo cenimo. A po njegovem mnenju ni še nič izgubljeno, saj je danes med mlajšo generacijo, rojeno po osamosvojitvi, mogoče najti klene Slovence, ki se zavedajo svojih korenin in ki po besedah Borisa Pahorja z veseljem pojejo sedmo kitico Prešernove Zdravljice, ki se začne z verzom, da naj žive vsi narodi. Ti tudi vedo, da se je najprej potrebno predstaviti tistim, s katerimi bi radi živeli v miru, saj to zahteva že olika. Prav zato se Janša tudi ne boji za slovensko identiteto in slovensko prihodnost, kajti to je v naši krvi in nam je omogočilo preživeti viharne čase ter nam bo tudi v prihodnosti omogočalo življenje in napredek.

Vir: Nova24.si

nazaj na vrh