Preberite v novi Demokraciji: Premalo poudarka na državljanski vzgoji!

  • Napisal  Maruša Opeka
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
 Konferenca o participaciji otrok in mladostnikov je pokazala, da bi si mladi v srednjih šolah želeli nadgraditi osnovnošolsko znanje. (foto: Demokracija) Konferenca o participaciji otrok in mladostnikov je pokazala, da bi si mladi v srednjih šolah želeli nadgraditi osnovnošolsko znanje. (foto: Demokracija)

V slovenskem izobraževalnem sistemu je državljanska vzgoja kot samostojni predmet vključena v učni načrt v 7. in 8. razredu. Poučuje se kot domovinska in državljanska kultura. V drugih razredih osnovne šole pa je kot medpredmetna tema integrirana v posamezne predmete.

Umeščena je med splošne cilje izobraževanja na vseh ravneh šolanja. Obravnavajo jo v sklopu obveznih predmetov v osnovni šoli: slovenščina od 1. do 9. razreda, družba v 4. in 5. razredu, zgodovina in geografija od 6. do 9. razreda, pri nekaterih izbirnih predmetih z družboslovnega in naravoslovnega področja (od 7. do 9. razreda) ter kot samostojni izbirni predmet državljanska kultura in etika. V srednji šoli je državljanska vzgoja vključena v obvezne predmete, dijaki pa morajo obiskovati posebne obvezne izbirne vsebine vzgoja za mir, družino in nenasilje ter državljanska kultura. Pred letom dni so bili objavljeni rezultati mednarodnih raziskav o državljanski vzgoji in izobraževanju IEA ICCS 2016 in Citizenship Education at School in Europe 2017 (Eurydice). Mednarodna raziskava IEA ICCS prinaša vpogled v znanja in stališča osmošolcev po svetu, Eurydice, ki je potekala pod okriljem Evropske komisije, pa popisuje izobraževalne sisteme 42 držav v Evropi. V njej so zbrane informacije, kako poteka državljanska vzgoja v evropskih šolah na ravni primarnega in sekundarnega izobraževanja. Podatki so za šolsko leto 2016/17.

Konferenca o participaciji otrok

Po ugotovitvah omenjene študije v Sloveniji državljanska vzgoja v šolah sledi trem temeljnim pristopom, saj se pojavlja kot medpredmetna tema, kot tema, ki je integrirana v posamezne predmete, in kot samostojni predmet. Z vidika vsebin učnih načrtov naj bi bila Slovenija navedena kot ena redkih držav, v katerih se otroci in dijaki učijo o mednarodnih organizacijah in trajnostnem razvoju. Naj bi bila pa tudi ena redkih držav, ki med cilji eksplicitno navaja tudi poznavanje in spoštovanje vseh religij. Naša država spada med sedemnajst izobraževalnih sistemov v Evropi, ki organizirajo nacionalna preverjanja znanja s področja državljanske vzgoje. V študiji naj bi bila država izpostavljena kot pozitiven primer pri spodbujanju aktivne participacije učencev in dijakov, sodelovanju staršev in podpornem okolju za učitelje. Čeprav naj bi raziskave sicer dokazovale, da je državljanska vzgoja uspešno vključena v učni načrt, pa so se že leta 2015 na Konferenci o participaciji otrok in mladostnikov, ki jo je gostil državni zbor v soorganizaciji z Zvezo prijateljev mladine, Dijaško organizacijo Slovenije in varuhom človekovih pravic, zavzeli, da bi mladi v srednjih šolah nadgradili osnovnošolsko znanje, pridobljeno pri predmetu domovinska in državljanska kultura in etika. Da predlagajo uvedbo predmeta, ki bi srednješolce izobrazil o aktivnem državljanstvu in demokraciji nasploh ter jih izobrazil v veščinah javnega nastopanja, so zapisali tudi med cilje konference, vendar se od takrat ni veliko spremenilo.

(Celoten članek si preberite v reviji Demokracija.)

nazaj na vrh