Preberite, če še niste: Dr. Michel (Massoud) Stephan piše strokovne članke iz pripora na Povšetovi

Dr. Michel Stephan (foto: Demokracija) Dr. Michel Stephan (foto: Demokracija)

Si predstavljate, da (nepravnomočno) obsojeni libanonski kemik (s francoskim potnim listom!) dr. Michel (Massoud) Stephan piše strokovne članke iz pripora na Povšetovi? Se odgovorni pri Ameriškem kemijskem združenju zavedajo, čigave članke objavljajo?

Uredništvo Demokracije je pridobilo strokovni članek v angleškem jeziku s področja kemije, objavljen 6. maja letos v znanstveni reviji Organic Letters. Revijo od leta 1999 izdaja American Chemical Society (Ameriško kemijsko združenje), od leta 2014 je revija dostopna tudi v digitalni obliki. Pod omenjeni članek, ki govori, preprosto rečeno, o katalizatorjih, so se podpisali Andrej Emanuel Cotman, Matic Lozinšek, Baifan Wang, Michel Stephan in Barbara Mohar (https://pubs.acs.org/doi/pdf/10.1021/acs.orglett.9b01069). Si predstavljate, da (nepravnomočno) obsojeni libanonski kemik (s francoskim potnim listom!) dr. Michel (Massoud) Stephan piše strokovne članke iz pripora na Povšetovi? Sprašujemo se tudi, ali se odgovorni pri znanstveni reviji Organic Letters in Ameriškem kemijskem združenju zavedajo, čigave članke objavljajo.

Spomnimo

Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je 14. maja libanonskega znanstvenika s francoskim potnim listom (!) dr. Michela (Massouda) Stephana spoznal za krivega kaznivega dejanja napeljevanja k uboju (in ne umoru, čeprav je bil načrtovan in plačan!) enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu dr. Janeza Plavca in kaznivega dejanja prepovedanega prometa z orožjem ter mu prisodil enotno kazen osem let zapora. Kot je v obrazložitvi sodbe pojasnila predsednica senata Sinja Božičnik, je sodni senat presodil, da sta obtoženemu obe kaznivi dejanji v celoti dokazani. Tako sodišče ne dvomi, da je dr. Stephan jeseni 2017 takratnega prosilca za azil, Iračana Alija, ki ima danes status zaščitene priče, poskušal napeljati k uboju dr. Plavca. Slednje po besedah sodnice dokazuje, da je Aliju izročil fotografijo dr. Plavca, mu povedal, kje živi, dal navodila, kako naj pride do njegove hiše in se umakne. Kot je dejala sodnica, mu je dr. Stephan dal tudi del plačila za uboj, priskrbel pištolo in z njim vadil streljanje. “To potrjujejo ne le izpoved Alija, ampak tudi izvedeni dokazni postopek,” je dodala predsednica senata Božičnikova. Ni pa sodni senat sledil predlogu tožilstva, naj odredi izgon dr. Stephana iz države za pet let. Kot je dejala sodnica, za izrek te kazni “ni bilo potrebnih pogojev“. Spomnila je, da je dr. Stephan državljan Francije, ki je država članica EU. Evropska direktiva pa po njenih besedah določa posebne pogoje za izgon državljana EU in je zato potrebna individualizirana presoja. “Zgolj grožnja zoper javno varnost v tem primeru ne zadostuje za izgon,” je opozorila sodnica. Odločitev sodnega senata za podaljšanje pripora dr. Stephanu do začetka prestajanja zaporne kazni pa je utemeljila z razlogom begosumnosti in s ponovitveno nevarnostjo. Obramba je napovedala pritožbo, tožilstva pa ni prepričala argumentacija sodnice, zakaj sodni senat ni izrekel kazni izgona, zato se bo verjetno v tem delu napisala pritožba. Odvetnik dr. Plavca kot oškodovanca Samo Urbanija pa je že napovedal, da bo v primeru obsodbe dr. Stephana prek civilnega postopka vložil odškodninski zahtevek.

Bo dr. Stephan izgnan?

Izgon tako nevarnih oseb, kot je dr. Michel (Massoud) Stephan, ne bi smelo biti vprašanje, je pa res, da verjetno kemika libanonskih korenin, ki ga je iz Francije v svoj laboratorij na Kemijski inštitut pripeljala dr. Barbara Mohar, nepojasnjeno varuje globoka država. Dr. Moharjeva je tista doktorica kemije, ki je bila povezana s podjetjem Donit, saj je njen brat Marko Mohar še do marca letos vodil enega največjih poslovnih imperijev v državi, kamor sodi tudi Donit Tesnit. Spomnimo, da je Donit dr. Stephanu v začetku plačeval odvetnika, kar je bilo navedeno tudi na sojenju. Prav tako so organi pregona dr. Stephana prijeli tik pred odprtjem prenovljenega laboratorija v podjetju Donit. Glede izgona dr. Stephana bomo seveda še pisali, poznavalci razmer pa so nas opozorili, da bi se o tem moral izreči tudi predsednik države, saj je sta bila umor in poskus uboja (gre sicer za načrtovan in plačan umor) neposreden napad na državno institucijo, kot je Kemijski inštitut.

O strokovnem članku

Vrnimo se k strokovnem članku. Vsebina je nekakšen povzetek doktorske disertacije dr. Andreja Emanuela Cotmana oziroma njegove raziskovalne skupine, ki govori o “katalitski redukciji ketonov do sekundarnih alkoholov z več zaporednimi kiralnimi ogljikovimi atomi. Njihov pristop do takšnih produktov je uporaba topnih rutenijevih (II) katalizatorjev, ki prek predvidljivih medmolekulskih interakcij vodijo redukcijo le od ene stereomerne oblike produkta do 16 možnih“. Njegovo raziskovalno skupino je vodila mentorica dr. Barbara Mohar, kar je razvidno tudi iz angleškega prispevka v omenjeni strokovni reviji, saj je označena kot korespondenčna avtorica.

Kot smo uvodoma zapisali, je avtorjev članka več, ob njihovih imenih pa so oznake, ki naj bi razvozlale njihovo pripadnost. Tako se ob imenih Andreja Emanuela Cotmana, Baifana Wanga, Michela Stephana in Barbare Mohar pojavlja oznaka, ki nam pove, da so avtorji sodelavci slovenskega Nacionalnega kemijskega inštituta v Ljubljani, ob imenih dr. Stephana in dr. Moharjeve pa je tudi oznaka, ki razloži, da sta predstavnika francoskega podjetja PhosPhoenix v Parizu. Nenavadno pri tem je, da dr. Moharjeva kot korespondenčna avtorica nima objavljenega elektronskega naslova Kemijskega inštituta, temveč zasebnega (m*****@ yahoo.com). Temu se sicer ne čudimo, saj smo na nedavnem sojenju dr. Stephanu izvedeli, da je dr. Moharjeva prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje, kar je posledica sporazumne odpovedi s Kemijskim inštitutom koncem lanskega leta. Dr. Stephan pa je bil s Kemijskega inštituta odpuščen že leta 2010, a je vse do maja 2017 hodil v laboratorij dr. Moharjeve.

Iz objavljenih podatkov pod člankom je tudi razvidno, da se je projekt, o katerem govori članek, začel s pogodbo Grant P1-0242, ki sega v leto 2012, njen nosilec je dr. Janez Plavec (Kemijski inštitut), projekt pa je sofinancirala Javne agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Dr. Plavec v angleškem članku ni omenjen.

Heterocikli, značilni za droge

Ker v naključja ne verjamem, sem se ob prejetju članka najprej vprašala, kakšen interes je, da smo bili opozorjeni nanj. Poznavalci pravijo, da je eden od mogočih razlogov ta, da Kemijski inštitut poskuša panično pokazati, da substanca, ki so jo prodajali slovenskemu farmacevtskemu podjetju Krka, ni bila vezana na Kemijski inštitut in da niso bili vmešani v posel s PhosPhoenixom, katerega solastnika sta (bila) dr. Stephan in dr. Moharjeva. Je pa zanimivo, da angleški članek govori prav o področju organske kemije, ki se je omenjalo tudi med sojenjem dr. Stephanu. Drugače rečeno, prav katalizatorji so tisti, ki lahko pomagajo heterociklično spojino spremeniti tudi v kakšno prepovedano drogo. Kot so mi razložili poznavalci, ti ne vstopajo v samo reakcijo, so pa potrebni, da reakcija steče. Je pa tudi res, da se katalizatorji uporabljajo za sintetična ali polsintetična zdravila, a se za raziskave le-teh uporabljajo minimalne količine snovi, merjene v gramih. Na sojenju dr. Stephanu pa so priče povedale, da je bilo teh snovi nerazumno veliko, kar kaže na kriminalne posle.

Dr. Janez Plavec je marca letos na sodišču dejal, da je podatke o nakazilih Kemijskega inštituta Phosphoenixu skušal dobiti že pokojni dr. Janko Jamnik, a jih francoski organi niso želeli dati.

Spomnimo. Ko so na sojenju dr. Stephanu znova zaslišali dr. Janeza Plavca s Kemijskega inštituta, slednji ni vedel, zakaj bi si dr. Stephan želel njegovo smrt. Je pa bil v nasprotju s svojim prvim pričanjem zelo oster do dr. Stephana in njegove nadrejene dr. Moharjeve, češ da sta očitno, namesto da bi razvijala oddelek, gledala na lastni zaslužek. Med drugim je opozoril na posel, v katerem naj bi bil laboratorij inštituta po naročilu dr. Moharjeve in ob sodelovanju dr. Stephana izdelal določene spojine ter jih nato prodal Krki, denar, šlo naj bi za nekaj manj kot 300 tisoč evrov, pa naj bi bilo prejelo francosko podjetje Phosphoenix, katerega solastnika sta bila dr. Moharjeva in dr. Stephan. V zvezi z omenjenim poslom je dr. Plavec marca letos dejal, da je podatke o nakazilih Phosphoenixu skušal dobiti že pokojni dr. Jamnik, a jih francoski organi niso želeli dati. Zakaj? Omenjeno Plavčevo pričanje bi torej lahko bilo kronski dokaz o umoru dr. Jamnika, mar ne?

Vprašanja vpletenim

In še vprašanja, ki smo jih poslali vpletenim. Podjetje Krka in Kemijski inštitut smo spraševali, ali je substanca, ki jo omenja pričujoči angleški članek, tista, ki jo je Krka kupovala od Kemijskega inštituta. Kaj so kupovali, če tega niso naročili? Zakaj Krka ni omenjena v članku, če je Kemijski inštitut sintezo prenesel v Krko? Zanimalo nas je tudi, kje in kako so ugotavljali, da katalizator, ki ga je Kemijski inštitut izdelal, dela tisto, kar so hoteli.

Glede dr. Barbere Mohar pa smo Kemijski inštitut vprašali, ali je delo v povezavi s člankom opravljala na Kemijskem inštitutu. V primeru pozitivnega odgovora nam morajo pojasniti, kako so to substanco prodajali prek podjetja Phosphoenix − prosili smo za pogodbo Kemijskega inštituta in Phosphoenixa. Korespondenčno avtorico angleškega članka dr. Barbaro Mohar pa smo vprašali, ali je projekt delala na Phosphoenixu. Če ga je, kdaj in koliko časa je bila službeno odsotna s Kemijskega inštituta, da je lahko izvedla projekt. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.

(Članek je bil prvotno objavljen v Demokraciji, 30. maja 2019.)

nazaj na vrh