Poslanka SDS Nada Brinovšek za Demokracijo: Vlado Mira Cerarja si bomo zapomnili predvsem po vladi izgubljenih priložnosti!

  • Napisal  Maruša Opeka
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Poslanska SDS Nada Brinovšek: Vlado Mira Cerarja si bomo zapomnili predvsem po vladi izgubljenih priložnosti. Foto: Demokracija Poslanska SDS Nada Brinovšek: Vlado Mira Cerarja si bomo zapomnili predvsem po vladi izgubljenih priložnosti. Foto: Demokracija

Nada Brinovšek je poslanka SDS iz Mozirja, ki si jo bomo v tem mandatu zapomnili po prizadevanjih na področju zaposlovanja mladih, reševanja težav v zdravstvu, kmetijske problematike in upokojencev. Glede na to, da se vlada pod vodstvom Mira Cerarja ni uspešno soočila s težavami na omenjenih področjih, bo za prihodnjo vlado ostalo še veliko dela. Brinovškova upa, da bo mandat na volitvah dobila SDS in da bo lahko tudi sama pripomogla k boljši državi.

Do volitev je še nekaj tednov. Nam lahko orišete, kako v teh zadnjih izdihljajih sploh poteka delo v parlamentu? Je občutiti nervozo med poslanci?

Res je, do volitev je nekaj tednov in mandat te vlade je v »zadnjih vzdihljajih«, kot pravite.  Ampak kot pravi pregovor, v zadnjih vzdihljajih človek dobi največ moči. Če gre za pozitivno moč, ni nič narobe. Žal pa tako vlada kot koalicijski poslanci želijo v teh nekaj tednih narediti vse, kar bi morali v štiriletnem mandatu, pa niso. To pa ne prinaša nič dobrega za naše državljane. Dejstvo je, da so  koalicijski poslanci mimo vlade v zadnjih dveh mesecih v državni zbor vložili več  zakonov kot prej v vsem mandatu. Vsak koalicijski poslanec s svojim zakonom rešuje svojo kožo ob prepričanju, da mu bo to prineslo vnovično izvolitev.

Seveda se predvsem v koalicijskih poslanskih skupinah čuti nervoza. Ta nervoza se kaže predvsem v tem, da koalicijski poslanci včasih ne podpirajo koalicijskih predlogov drugih koalicijskih strank, včasih tudi ne predlogov kolegov iz svoje stranke. Prav zanimivo je opazovati njihova nesoglasja. Ob takšni koaliciji nas, opozicije, sploh ne potrebujejo.

Kot ste rekli, na živčnost kaže tudi število predlaganih zakonov. V tem mesecu naj bi jih obravnavali več kot 45, imeli pa naj bi tudi velike finančne posledice za prihodnjih nekaj let. Gre res samo za tekoče posle Vlade RS? Kako komentirate to norijo z zakoni?

Če bi šlo za tekoče posle vlade, bi ta državni zbor do volitev delal normalno. Po mojem mnenju bi v normalnih razmerah do volitev morali opraviti le še dve, tri seje. Tako pa smo imeli v štirinajstih dneh kar tri izredne seje. Kot da bi bilo izredno stanje v državi. Prav zanimivo je bilo ravnanje nekaterih koalicijskih poslancev in predsednika državnega zbora glede priznanja Palestine. To, kar se dogaja v tem primeru, je proti vsem pravilom. Na to temo je bila sprva celo sklicana izredna seja državnega zbora. Predlagatelj postopka o priznanju neke države je vlada in ne poslanska skupina ali skupina poslancev, kot se je zgodilo v tem primeru. Matični odbor za zunanje zadeve je seveda ravnal pravilno in predlog zavrnil, a se je takoj naslednji dan v postopek vključil predsednik državnega zbora. No, zadeva se jim je »sfižila«, izredne seje na koncu vendarle ni bilo. Dejstvo je, da želi vlada na izrednih sejah skozi postopek spraviti zakone, ki so v njenem interesu, in sklic izredne seje s 23 točkami dnevnega reda je mogoč samo v naši državi. Fiskalni svet opozarja, naj bi zakoni, ki so v postopku, povzročili grozovite finančne učinke za državni proračun v nekaj naslednjih letih. Govori se o štirih milijardah evrov. Ali se vam zdi normalno, da vlada brez predsednika, ki je obupal in odstopil, tako brezglavo predlaga zakone, ki bodo pogubni za naslednje vlade? Ja, naslednjo vlado čaka težko delo.

Ne glede na to, naj bi bila večina teh zakonov pripravljena ad hoc, pa bi morali do konca mandata vendarle prejeti nekaj za Slovenijo ključnih zakonov. Za katere zakone gre?

Ja, res je, kot pravite, večina zakonov pripravljena ad hoc. Ampak ad hoc in zelo slabo pripravljeni zakoni s strani vlade so bili stalnica v tem mandatu. To ni nič novega.  Na sejah matičnih delovnih teles smo obravnavali predloge zakonov, ki so imeli tudi na več kot dve tretjini členov vložene amandmaje, kar je, milo rečeno, malomarnost pripravljavcev oziroma absurd. Koalicija je sprejemala zakone, ki so škodljivi za naše državljane, na primer davčne blagajne, zakone s področja zdravstva, kmetijstva … Seveda pa je v tem mandatu nekaj zadev, ki jih je še treba obravnavati. Med te sodijo sklepna poročila preiskovalnih komisij: za žilne opornice, bančno luknjo in TEŠ 6.  Prav tako je še nujno, da sprejmemo predlog ustavnega zakona za zavarovanje NLB  in poročilo KNOVS o delu v letu 2017.

Pa mislite, da bo vladi uspelo?

Tej vladi bo žal uspelo spraviti skozi postopek samo tiste zakone, ki so v njenem interesu, pa naj bodo finančne posledice še tako obremenjujoče za državljane. Interesi koalicijskih strank in posameznikov žal prevladujejo nad zdravo pametjo.  Mi v opoziciji lahko  samo opozarjamo.

Kako pa bi označili mandat Mira Cerarja in delo državnega zbora v preteklih štirih letih?

Vlado Mira Cerarja si bomo zapomnili predvsem po vladi izgubljenih priložnosti. Vlada ni pripravila niti ene potrebne reforme – zdravstvene, davčne, pokojninske, reforme trga dela. Če pogledamo njihove obljube in koalicijsko pogodbo, je njena realizacija verjetno manj kot 10-odstotna...

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh