Poslanec SDS Zvone Černač v intervjuju za revijo Demokracija: V tem primeru se je predsednik vlade g. Šarec postavil nad parlament v stilu sončnega kralja

Za revijo Demokracija smo se pogovarjali s poslancem SDS Zvonetom Črnačem. Foto: Polona Avanzo Za revijo Demokracija smo se pogovarjali s poslancem SDS Zvonetom Črnačem. Foto: Polona Avanzo

Z nekdanjim predsednikom parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami, nekdanjim ministrom za infrastrukturo in prostor, predsednikom odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, predsednikom Odbora za infrastrukturo in prostor pri Strokovnem svetu SDS ter poslancem največje stranke v Sloveniji Zvonetom Černačem smo se pogovarjali o aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v Republiki Sloveniji.

Gospod Černač, pred približno desetletjem ste bili predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami. Če se ne motim, ste imeli zaradi tega kar precej sitnosti oziroma jih še imate.

Komisija za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami (KNOVS) je pred desetimi leti sprejela poročilo, v katerem so bile povzete tudi ugotovitve t. i. Šturmove komisije in Računskega sodišča RS, ki je na podlagi teh ugotovitev opravilo revizijo na Sovi. Sklepi so bili javni. Ena od pomembnih ugotovitev je bila, da je Sova v času, ko jo je kot direktor vodil Iztok Podbregar, v enem delu delovala kot nekdanja tajna politična policija. Drugega februarja 2010, na dan, ko naj bi poročilo obravnaval parlament, je bila udarna vest na POP TV, da me g. Podbregar toži za 50.000 evrov zaradi razžalitve. Trajalo je sedem let. Na koncu je sodnik Podbregarjev tožbeni zahtevek v celoti zavrnil. V začetku 2011 se me je s tožbo, s katero je od mene zahteval 21.000 evrov, lotil še njegov nekdanji sodelavec iz Sove. Tu je bila nekdanja Udba bolje organizirana. Trajalo je dlje. Uspelo mi je šele letos spomladi na Vrhovnem sodišču RS, ki je sodni zmazek Okrožnega in Višjega sodišča v Kopru v celoti odpravilo.

Ste imeli takrat parlamentarci kakšne podobne težave z nadzorom  Slovenske obveščevalno-varnostne službe (Sova), kot jih ima sedanji KNOVS?

Nadzor nam je bil preprečen, ko smo zahtevali vpogled v arhivsko gradivo nekdanje Udbe oz. Službe državne varnosti, ki še ni bilo predano Arhivu Republike Slovenije, čeprav bi po veljavnem zakonu moralo biti. Takrat je bil direktor Sove g. Selan, direktor Arhiva RS pa g. Matić, poslanec Cerarjeve stranke v mandatu 2014−2018.

Kako pa gledate na sedanje dogajanje, ko direktor Sove Rajko Kozmelj noče izročiti KNOVS dokumentacije glede sporne zaposlitve »znanke« predsednika vlade Marjana Šarca v Sovi?

Najprej je bil to problem direktorja Sove. G. Kozmelj se je postavil nad zakon in nad ustavo. Po nekaj dneh pa je to postal tudi problem predsednika vlade. Kolikor se predsednik vlade g. Šarec s protizakonitim ravnanjem direktorja Sove ne bi strinjal, bi moral kot njegov neposredno nadrejeni omogočiti izvedbo parlamentarnega nadzora nad delom tajne službe. Če bi se g. Kozmelj temu še vedno upiral, bi ga morala vlada razrešiti. Nič od tega se ni zgodilo. Nasprotno. G. Šarec je izrecno podprl protiustavno delovanje predstojnika tajne službe, zato je odgovornost za kršenje ustavnega reda na njem. Po ustavi imamo v naši državi tri veje oblasti: zakonodajno, izvršilno in sodno. V tem primeru se je predsednik vlade g. Šarec postavil nad parlament v stilu sončnega kralja in absolutista Ludvika XIV., ki je znan po izreku: »Država, to sem jaz.«

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

Metod Berlec

nazaj na vrh