Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jože Tanko: Bodimo ponosni na enotnost naroda pred skorajda 30 leti in hvaležni vsem, ki so se žrtvovali za našo samostojnost! Izpostavljeno

Podpredsednik Državnega zbora RS in poslanec SDS Jože Tanko Foto: Matija Sušnik/DZ RS Podpredsednik Državnega zbora RS in poslanec SDS Jože Tanko Foto: Matija Sušnik/DZ RS

Danes obeležujemo državni praznik dan suverenosti, s katerim se spominjamo 28. obletnice odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. 25. oktobra 1991 sta namreč iz koprske luke izpluli še zadnji ladji z vojaki JLA, s čimer se je končal proces slovenskega osamosvajanja. V uradu predsednika republike bodo imeli danes dan odprtih vrat.

25. oktober kot dan suverenosti praznujemo od leta 2015. Gre za državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Osrednja slovesnost ob dnevu suverenosti bo danes v športni dvorani pri Osnovni šoli Antona Martina Slomška na Vrhniki, udeležil pa se je bo tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Slovesnost pripravljata Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve danes na temo odhoda zadnjega vojaka agresorske JLA iz Slovenije v Brežicah pripravlja pogovorno omizje, na katerem bosta gosta takratni obrambni minister Janez Janša in takratni vodja odseka za obrambo občine Grosuplje Marjan Balant. Urad predsednika republike pa ima danes dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko pod strokovnim vodstvom uslužbencev državnega protokola ob 11. uri ogledali poslopje predsedniške palače, pred predsedniško palačo pa bo postrojena častna straža.

Po razglasitvi samostojnosti Slovenije 26. junija 1991 in napadu JLA na Slovenijo 27. junija 1991 je namreč prišlo do desetdnevne vojne, ki so ji sledila pogajanja na Brionih med razpadajočo Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Pogajanja so bila zaključena 7. julija 1991 s podpisom t. i. brionske deklaracije, s katero so bila osamosvojitvena dejanja v Sloveniji zamrznjena za tri mesece. Do izteka moratorija so jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, zato so sledili pogovori o odhodu JLA s slovenskega ozemlja. Zadnji vojak JLA je slovensko ozemlje zapustil v noči na 26. oktober 1991.

V nadaljevanju objavljamo poslanico podpredsednika Državnega zbora RS Jožeta Tanka ob današnjem državnem prazniku dnevu suverenosti:

Spoštovane državljanke, spoštovani državljani, poslanke in poslanci,

danes praznujemo dan suverenosti. Na današnji dan (25. oktobra) se spominjamo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenije, saj je na ta dan leta 1991 slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak JLA. 

Dan suverenosti, skupaj z dnevom samostojnosti in enotnosti in dnevom državnosti,   predstavlja enega od mejnikov ločevanja slovenskega naroda od večnacionalne skupnosti, ki je nastala po 1. sv. vojni leta 1918, po 2. svetovni vojni, po letu 1945, pa se je preoblikovala v državo s totalitarnim, torej nedemokratičnim režimom, v katerem so se hudo kršile tako človekove kakor tudi nacionalne pravice. Prav kršitev teh pravic je bila temeljni razlog, da se je sprožil in v prebivalstvu dobil plebiscitarno podporo osamosvojitveni proces, ki je pripeljal do samostojne države Slovenije. 

Zahteven čas ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let 20. stoletja je od protagonistov politike sprememb zahteval veliko mero poguma in odločnosti. Zato je prav, da se ob takih priložnostih zavedamo in spominjamo zgodovinskih dejstev in dogodkov, ki so pripeljali do naše države Slovenije. Dovolite, da omenim le nekaj mejnikov na tej osamosvojitveni poti: 

• Najprej 57. št NR (16. 2. 1987), v kateri so avtorji prispevkov ponovno obudili slovenstvo in idejo slovenske nacionalne države in jo obdelali z več različnih vidikov. 
• Temu je sledila pisateljska ustava (25. 4. 1988), ki je predstavila in postavila še zasnovo temeljnega pravnega okvirja bodoče države. Ljudstvo se je začelo prebujati, iz plamenčkov so nastajali kresovi. 
• Odziv tedanjih komunističnih in vojaških oblasti je bil radikalen. V skladu s tedanjo doktrino se je poiskalo notranjega sovražnika. Režim je zaprl štiri mlade ljudi. Četverici JBTZ je na ozemlju Slovenije sodilo vojaško sodišče v tujem jeziku. Spontano so nastali veliki protesti, ustanovljen je bil odbor za varstvo ČP (3.6.1988), ki se je kot institucija civilne družbe krovno postavil v obrambo človekovih pravic četverice političnih zapornikov.
• Sledila Majniška deklaracija (8. 5. 1989), v kateri je bila ponovno jasno izražena namera o suvereni državi slovenskega naroda. Procesa ni bilo več mogoče zaustaviti, intimno soglasje ljudi je bilo preveliko. 
• Ustavna dopolnila k republiški ustavi so zagotovila potrebno legalnost procesa osamosvajanja, a razumemo jih lahko tudi kot korak tedanje projugoslovansko usmerjene slovenske politike, da se postavi kot idejni in politični vodja neizbežnega procesa osamosvajanja. 
• Sledile prve večstrankarske volitve (8. 4. 1990), ki so močno, a ne v zadostni meri spremenile politično podobo Slovenije. 
• Nova DEMOS-ova oblast je izpeljala Plebiscit, (23. 12. 1990), na katerem smo se prebivalci Slovenije skoraj soglasno (88 %) opredelili za samostojno in neodvisno Slovenijo.
• Temu je 25. junija 1991 sledila še razglasitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je dokončno prekinila vezi s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.
• Osamosvojitveni proces se je nadaljeval z 10-dnevno vojno in končal z neizbežno vojaško in politično zmago slovenskega naroda, zaključil pa se je prav na današnji dan leta 1991, ko je slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak JLA.

Spoštovani, v današnjem globaliziranem svetu, polnem negotovosti, se srečujemo z nemiri. Tako Slovenija kot tudi Evropa sta ponovno soočeni z izzivi totalitarnih vzorcev na različnih osnovah, ki rušijo mir ter svobodo duha, življenja in ustvarjanja. Slovenija in velika večina evropskih držav so do sedaj storili mnogo premalo, da bi zaustavili te erozijske procese. Ne morejo tujci, ki ilegalno vstopajo na naša ozemlja, imeti boljši status, več pravic  in mestoma tudi boljši finančni položaj kot prebivalci evropskih držav, ki se močno trudijo, da bi imeli sami in njihovi potomci boljše življenje in s svojim delom prispevajo k skupnemu dobru. Tujci nam ne morejo in ne smejo vsiljevati pravil, po katerih bomo živeli, sicer to ne bo več naša domovina. Žal pa mlahava naša in evropska politika dajeta ilegalnim množicam, ki nezakonito vdirajo preko evropskih meja, ravno ta privilegiran položaj.

Spoštovani, bodimo ponosni na enotnost naroda pred skorajda 30 leti in hvaležni vsem, ki so se žrtvovali za našo samostojnost. Prav tako pa tudi za njihovo domoljubnost in pogum, ki sta nam omogočila, da lahko živimo kot svoboden in suveren narod. Imejmo to vedno pred očmi.

Po svojih zmožnostih bodimo solidarni do ljudi v stiski, solidarni tudi do tistih zunaj naših meja, a delajmo predvsem v dobro naših državljanov in naše ene in edine Slovenije. Te prelepe dežele pod Triglavom.

Iskrene čestitke ob državnem prazniku dnevu suverenosti!

 

nazaj na vrh