Po skoraj dveh letih čakanja Janša le dočakal začetek odškodninskega postopka proti vsem tožilcem in sodnikom, ki so kršili človekove pravice v zadevi Patria!

  • Napisal  Ivan Šokić/Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Branka Zobec Hrastar, Branko Masleša in Barbara Klajnšek (vir: twitter) Branka Zobec Hrastar, Branko Masleša in Barbara Klajnšek (vir: twitter)

Po skoraj dveh letih zavlačevanja, se bo 14. novembra 2019 le začelo z obravnavo odškodninske tožbe prvaka SDS Janeza Janše zaradi krivičnega sojenja v zadevi Patria proti Republiki Sloveniji ter tožilki Branki Zobec Hrastar in sodnikom Barbari Klanjšek, Milanu Štruklju, Vesni Žalik in Branku Masleši. Primer bo vodila sodnica Metka Turk.

Slovensko sodstvo primerov, povezanih z zadevo Patria, nikakor ne zaključi. Ali zadevo zastarajo ali pa, ko pride na vrsto vprašanje odškodninske odgovornosti vpletenih v inscenirano afero, zadevo upočasnijo, saj se najbolj bojijo dneva, ko bo potrebno plačati zapitek.

Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč skoraj polni dve leti zavlačevalo z začetkom primera odškodnine za krivično sojenje v zadevi Patria, ki jo od sodnikov, udeleženih v omenjeni montirani sodni proces, zahteva predsednik SDS Janez Janša.

Raje kot da bi podali oprostilno sodbo, pustili da zadeva zastara
Pravnomočno obsodilno sodbo v zadevi Patria je ustavno sodišče razveljavilo predvsem zaradi pomanjkanja konkretnih znakov kaznivega dejanja prejemanja oziroma dajanja obljube nagrade.

Ustavni sodniki so se strinjali z Janšo, da bi se moral razvpiti vrhovni sodnik Branko Masleša izločiti iz odločanja, ker je na dnevih slovenskega sodstva kritično govoril o napadih na slovenske sodnike – tudi v primeru Patria.

A kljub temu da je ustavno sodišče v svoji odločbi jasno zapisalo, da bi moralo v končnem razpletu priti do oprostilne sodbe so dogovorni poskrbeli, da je zadeva zastarala.

Po skoraj dveh letih čakanja le premik
V Janšini tožbi sta se tako znašli avtorica obtožnega predloga v zadevi Patria, nekdanja državna tožilka Branka Zobec Hrastar in okrajna sodnica Barbara Klajnšek, ki je na prvi stopnji na zaporno kazen obsodila Janšo, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča.

V tožbi so se znašli tudi višji sodnik Milan Štrukelj, takrat predsednik senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Masleša. Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, pozneje pa še zastaranje primera, senatu pa je predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Masleša, kar je Janša označil za “škandal brez primere“.

Po skoraj dveh letih čakanja, odškodninska tožba proti vsem navedenim vključno z Republiko Slovenijo je bila namreč vložena že 10. januarja 2018, se je postopek le začel. Janša od toženih zahteva odškodnino v višini 900 tisoč evrov.

Ivan Šokić/Nova24TV

nazaj na vrh