Po samomoru policijske inšpektorice v Logatcu: kako samomorilni smo Slovenci, katere tehnike samomora so najpogostejše in katera metoda je najučinkovitejša

  • Napisal  Maja Viher
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
(Slika: ITC) (Slika: ITC)

Po tragičnem dogodku v Logatcu, ko se je v tamkajšnjem zdravstvenem domu s službeno pištolo ustrelila policijska inšpektorica Darja A. M.  (TUKAJ), se postavlja vprašanje, koliko Slovenk in Slovencev na leto dvigne roko nadse in katere metode najpogosteje uporablja.

Po podatkih policije je bilo lani 369 samomorov in 335 poskusov samomora, kar je 22 več kot leta 2016 oziroma štirje poskusi samomora manj kot predlani. Kljub temu enkratnemu povečanju se trend števila samomorov zmanjšuje že od začetka desetletja. Tako je bilo v prvem polletju letos 136 samomorov, kar je 30 manj kot lani. Največ samomorov je bilo v začetku tisočletja (prek 500 na leto), najmanj pa leta 2016 (347) in leta 2014 (366).

(Vir: Policija)

Največ samomorov (več kot 60 odstotkov) je z obešanjem, zadavljenjem ali zadušitvijo. Druga najpogostejša oblika je uporaba strelnega orožja (pri moških) ali pa namerno samopoškodovanje s skokom z višine (pri ženskah). Na tretjem mestu je pri moških samopoškodovanje z ostrim predmetom, pri ženskah pa utopitev ali potopitev.

Zanimivo je, da skoraj polovica samomorov ni uspešna in ostane samo pri poskusu. Največkrat je to posledica uporabe napačnih tehnik samomora oziroma »amaterskega« pristopa. Ali kot je to pred leti za revijo Reporter opisal Aleš, danes 39-letnik s Štajerskega, ki se je skušal obesiti z vrvjo za perilo, saj se mu je zdela dovolj močna:

»Nisem spreten, tudi pri tabornikih nisem bil nikoli, da bi znal narediti zanko. Še na splet nisem pogledal, kako je s tem. Ravnal sem nagonsko, si pripravil vrv, en konec zvezal na kavelj manjšega lestenca in si zanko dal okoli vratu. Nisem preveč razmišljal, ko sem pod seboj izmaknil stol. Izkazalo se je, da sem popolni teleban. Opletal sem z nogami in rokami, segal po zanki. Zastajal mi je dih, skoraj bi izgubil zavest, ko je nenadoma počilo. Vrv ni zdržala. Padel sem na tla, vendar nesrečno, tako da sem si zlomil zapestje.«

Strokovnjaki pravijo, da je najbolj zanesljiv samomor s strelnim orožjem, in sicer s strelom v glavo. Pa še v tem primeru je treba biti natančen, saj je treba zadeti pravi del možganov, in uporabiti pravo strelno orožje. Po podatkih spletne stran Lost All Hope, ki preučuje samomore, je za samomor najprimernejša kratkocevna puška: od tistih, ki so preživeli poskus samomora s strelnim orožjem, jih je 80 odstotkov uporabilo pištolo, 15 odstotkov puško in le 5 odstotkov kratkocevno puško.

In koliko časa traja samomor s strelnim orožjem? Ko kladivce na (denimo) pištoli udari naboj, potrebuje krogla približno 0,0002 sekunde, da doseže glavo. Medtem ko se lomi lobanjska kost, zvok poka pride do bobniča in prek avditornih receptorjev v ušesu sproži živčni impulz. Traja še milisekundo, da se signal razširi na več milijard možganskih nevronov. Telo se refleksno odzove, človek zazna bolečino in se zave svojega konca. Takrat krogla pride do točke, ki pretrga življenjske funkcije. V človeški govorici to pomeni, da smrt nastopi v trenutku.

nazaj na vrh