Nov primer "rezultatskega sojenja": Le en glas naj bi bil odločilen v zadevi Kangler, zato sodnika Kneza (neutemeljeno) niso izločili!

Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez (foto: STA) Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez (foto: STA)

Po informacijah Nova24TV je na ustavnem sodišču zopet prišlo do tako imenovanega “rezultatskega sojenja”, kjer je pomemben le cilj, ne pa pravna argumentacija – nekdanji sodnik evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič je to označil za “pravni primitivizem”. Tokrat bi se moral namesto sodnika Mateja Accetta izločiti predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, in sicer v povezavi z glasovanjem o ustavnosti preiskovalne komisije v primeru Kangler. Prejšnji ponedeljek so namreč na seji US sklenili, da Rajka Kneza ne izločijo iz zadeve, v kateri tožilstvo in vrhovno sodišče izpodbijata akt o začetku preiskovalne komisije. Čeprav je Knez osebno vpleten, ga niso izločili ravno zaradi tega, ker so potrebovali njegov glas v zadevi “pobuda za oceno ustavnosti ustanovitve preiskovalne komisije DZ v zadevi Kangler”. Ravno en glas naj bi namreč bil odločilen proti zavrženju zahteve tožilcev za prepoved preiskovalne komisije. S Knezovo izločitvijo bi bil rezultat povsem drugačen! Predlagano je bilo tudi zavrženje tožilske vloge v skladu z ustaljeno prakso, kar so nato z odločilnim glasom Kneza zavrnili.

Kako pretkano, organizirano in politično deluje sedanja večina ustavnih sodnikov, povedo nedavne afere okoli ustavnega sodnika Mateja Accetta. Da ne gre za osamljen primer, pa razkrivamo še en primer in sicer o odločanju o pobudi za oceno ustavnosti ustanovitve preiskovalne komisije v zadevi Kangler.

Ker gre za politično pomembno vprašanje okoli kršitev človekovih Francu Kanglerju, ki mu je pravosodni sistem sistematično kršil človekove pravice v več kot 20 sodnih postopkih in bi razgalil vso bedo slovenskega pravosodja, so morali temu narediti konec na ustavnem sodišču – z bistvenimi kršitvami postopka.

Knez je znanec preiskovancev

Tokrat bi se moral namesto sodnika Mateja Accetta izločiti predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez. Prejšnji ponedeljek so namreč na seji US sklenili, da Rajka Kneza ne izločijo iz zadeve, v kateri tožilstvo in vrhovno sodišče izpodbijata akt o začetku preiskovalne komisije. Čeprav je Knez osebno vpleten, ga niso izločili ravno zaradi tega, ker so potrebovali njegov glas.

Janez Žirovnik in njegova žena Cvetka Žirovnik.

In v kakšnem konfliktu interesov se je znašel sodnik Knez? Med preiskovanci Kanglerjeve komisije sta namreč tudi sodnik in Knezov asistent Aleksander Karakaš ter prav tako sodnik Janez Žirovnik, Knezov sodelavec na Pravni fakulteti v Mariboru in tudi osebni prijatelj njegove žene Cvetke Žirovnik, nekdanje uslužbenke RTV Slovenija, ki se je ponujala za županjo Maribora in s tem Kanglerjeva politična konkurentka.

Zdaj pa pozor: Rajka Kneza so v zadevah, kjer je bil tudi njegov asistent Karakaš, vedno izločali, le zdaj ga niso, ker so potrebovali njegov glas proti zavrženju zahteve tožilcev za prepoved preiskovalne komisije. Kot je iz sklepa razvidno, pa so izločili sodnika Roka Čeferina, ker je bil tudi Kanglerjev odvetnik. Generalnega sekretarja Ustavnega sodišča RS Sebastiana Nerada smo prosili za sklep o neizločitvi Rajka Kneza v zadevi “pobuda za oceno ustavnosti ustanovitve preiskovalne komisije DZ v zadevi Kangler”. Kneza so zopet “pokrili” njegovi sodniški kolegi, proti je bil le sodnik Klemen Jaklič.
 

Sklep o neizločitvi Rajka Kneza

Kako pristranski so ustavni sodniki pri spoštovanju pravil, pa vse pove dejstvo, da so sodnika Klemna Jakliča v istem obdobju izločili pri financiranju zasebnih šol, čeprav ni imel tam nobene povezave, razen da so se v njih šolali njegovi otroci, kar pa je dolgo tega. Če bi torej upoštevali isto razlogovanje tudi preostali sodniki, bi se morali izločiti praktično vsi, ki so imeli otroke na javnih šolah, sodili pa bi lahko le tisti brez otrok. Skratka ena sama samopašnost prevladujoče večine, povsem daleč stran od prava in pravičnosti.
 

Kdo se boji delovanja preiskovalne komisije v zadevi Kangler?

Spomnimo, da se je na ustavno sodišče obrnilo vrhovno državno tožilstvo, saj predstavlja takšna preiskovalna komisija po njihovem mnenju “nedopustne posege zakonodajne veje oblasti v pravosodje”. Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Franc Kangler namreč ni bila oblikovana, ker je za Šarčevo koalicijo sporno, da bi poslanci preiskovali odgovornost nosilcev javnih funkcij pri pregonu nekdanjega mariborskega župana in sedanjega državnega svetnika. Ustanovitvi preiskovalne komisije že od njene napovedi nasprotujejo koalicijske stranke, vrhovno državno tožilstvo in sodni svet. Nekdanji mariborski župan Franc Kangler je o tem, zakaj prihaja do nasprotovanj, povedal: “Dobro vedo, kdo in na kakšen način je zrežiral nekatere postopke proti meni. Predvsem sta v to vpletena policija in tožilstvo, in tukaj se točno vidi, da se bojijo resnice.”

Lana Božič

 

nazaj na vrh