Ne boste verjeli: migranti jedo precej bolje kot zaporniki in učenci, vse to pa plačujemo davkoplačevalci - tudi tisti, ki se komaj preživljajo

  • Napisal  Vida Kocjan
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Če mislite, da migranti jedo takšen obrok, kot so ga nedavno delili na eni od šol, se zelo motite. (foto: Demokracija) Če mislite, da migranti jedo takšen obrok, kot so ga nedavno delili na eni od šol, se zelo motite. (foto: Demokracija)

Za migrante je določen jedilnik, na katerem se ista hrana ne sme ponoviti več kot trikrat v mesecu, določena sta tudi obseg živil in kalorična vrednost, živila morajo biti pridelana na ekološki način, obroke je treba prilagoditi prehranjevalnim navadam migrantov, kar pomeni, da morajo biti brez svinjskega mesa. Kaj pa otroci v šolah?

 

Migrantom se v Sloveniji ne more zgoditi, da bi v azilnem domu, izpostavah ali pričakovanih migrantskih centrih dobili obrok, kosilo, kjer bi bila le dva čevapčiča in trije precej mastni kosi krompirja. To je bilo namreč kosilo v eni od ljubljanskih osnovnih šol, kot so o tem v preteklih dneh poročali nekateri mediji. Neprimerno šolsko kosilo za mladostnike je zelo razburilo javnost, večjo pozornost so temu namenili v Slovenskih novicah. Pridobili so še mnenje levičarske kandidatke za poslanko in zdaj kandidatke za županjo Alme Rekić, ki je pravilno ugotovila, da je takšen obrok v osnovni šoli »preprosto nedopusten« in »bomo počasi začeli verjeti, da zaporniki jedo bolje od naših otrok«. Glede na znane razmere v slovenskih zaporih pa prehrana v njih ni bistveno boljša od navedene v ljubljanski osnovni šoli. Po pripovedovanju zapornikov pa je še slabša. Znani so tudi protesti zapornikov zaradi slabe prehrane. Avgusta letos je Dolenjski list objavil pismo zapornika z Doba, v katerem je ta zapisal, da je prehrana neprimerne kvalitete – premalo je beljakovin, temelji pa na ogljikovih hidratih.

Migrantom eko prehrana

Zato smo preverili, kako dobro ali slabo pa se pri nas hranijo migranti. Ugotovili smo, da je za prehrano migrantov v primerjavi s šolarji in zaporniki odlično poskrbljeno.

Vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov je že poleti objavil razpis za izvajanje oskrbe migrantov s prehrano za živila, pridelana na ekološki način. Naročilo v ocenjeni vrednosti 2,2 milijona evrov so že oddali, in sicer podjetju Gostilna in picerija Nibi, Sebina Bašić, s. p., Sinja Gorica pri Vrhniki. Razpis je bil za pet let in za azilni dom v Logatcu. Na tem naslovu (Blekova vas 60), kjer so nastanjeni migranti, je Bašićeva pred tem najela kuhinjo z jedilnico, ki je v lasti ministrstva za obrambo. Zaradi tega najema je nato dobila tudi javno naročilo. Bašićeva je doslej po podatkih Erarja prejela že 593.824 evrov, največ, 386 tisoč, od ministrstva za notranje zadeve, od urada za migrante pa 163 tisoč evrov. To pomeni, da sta ministrstvo in urad podjetnici iz Sinje Gorice že plačevali storitve prehranjevanja migrantov. Naročilo za eko prehrano je dodatno in velja za azilni dom v Logatcu.

Prehrana brez svinjskega mesa

V naročilu za prehrano, pridelano na ekološki način, je bilo navedeno, da mora ponudnik pri izvajanju celodnevne oskrbe s prehrano upoštevati prehranske navade migrantov. Pri pripravi obrokov ne sme uporabljati svinjine in izdelkov iz svinjskega mesa.

Določili so tudi minimalne količine za obrok: goveji, piščančji ali puranji zrezek, dušena govedina, sesekljana pečenka (100 do 120 gramov), riba – file brez kosti po dunajsko (200 gramov), pečena riba (oslič, 200 gramov) in podobno. V golažu mora biti do 120 do 140 gramov mesa, v enolončnicah od 80 do 100 gramov mesa, v rižotah in špagetih od 80 do 200 gramov mesa. Sirovega bureka mora biti najmanj 300 gramov, določeni so skuta in različni namazi (od 45 do 100 gramov), narezki (do 150 gramov), kuhano jajce mora biti težko od 63 do 73 gramov. Določeno je tudi, koliko kruha morajo dobiti, tudi polnozrnatega in podobno, koliko peciva ter koliko in katere vrste sadja in mlečnih izdelkov jim mora ponuditi gostinec.

Živila morajo imeti ekološke certifikate

Pri tem mora biti najmanj 15 odstotkov živil pridelanih oziroma predelanih na ekološki način, za kar mora gostinec priložiti ekološki znak oziroma certifikat, ki dokazuje, da je živilo pridelano v skladu s predpisi za ekološko kmetovanje. Razpis in pogoji so napisani na 26 tipkanih straneh.

Določena dnevna energijska vrednost obrokov

To pa še ni vse. Vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov je namreč že pred časom objavil še eno povabilo k prijavi za sodelovanje v postopku javnega naročila za izvajanje oskrbe migrantov s prehrano.

Iz dokumentacije je razvidno, da morajo ponudniki migrantom zagotoviti tri obroke (zajtrk, kosilo in večerjo), hladni (suhi) obrok, nadalje zahtevajo prehrano brez glutena in prehrano po dietah: sladkorni, žolčni in želodčni. Dodatno je tu še celodnevna otroška prehrana. Določili so še energijsko vrednost celodnevne prehrane, ki mora biti za odraslega od minimalno 2100 do 2300 kcal. Za otroke do 14 let je določen 70- do 75-odstotni normativ odraslih, vključuje pa zajtrk z dodatnim mlekom 4 dcl na osebo, kosilo, večerjo, dopoldansko in popoldansko malico, pri vsakem obroku pa še kos kruha. Otroci do 1 leta dobijo tudi sadno ali zelenjavno kašico. Za dietno prehrano je določenih pet obrokov dnevno. Vsem skupaj pa dnevno pripada še dodatno 0,2 litra toplega čaja. Dva obroka morata biti topla.

Jedilnik mora potrditi Urad oskrbo in integracijo migrantov

Urad še določa, da mora ponudnik prehrane sestaviti jedilnik in ga dva dni pred tem v slovenskem in angleškem jeziku po elektronski pošti dostaviti uradu. Urad nato ta jedilnik potrdi ali da pripombe, ki jih morajo gostinci upoštevati.

Še posebno zanimivo je določilo, da morajo gostinci jedilnike načrtovati tako, da se uporabnikom zagotovi uravnotežena prehrana, kar pomeni vnos potrebnih hranilnih snovi in ustrezna energijska vrednost. In zdaj pozor: jedilnik ne sme biti enoličen, sestavine morajo biti sezonske. Sestavljen mora biti tako, da se jedi v enaki sestavi menija v enem mesecu ne smejo ponoviti več kot 3-krat. Slednje velja za kosilo in večerjo.

Urad bo tudi pooblastil osebo, ki bo pred začetkom delitve obrokov pokusila vsako posamezno jed. Če bo ocenil, da ta po vonju, okusu ali videzu ne ustreza, lahko jed zavrne. Živila ne smejo biti pred iztekom roka veljavnosti, za hladne suhe obroke pa velja, da mora biti njihova veljavnost najmanj šest mesecev. Sadje in zelenjava morata biti kakovostna, sveža, nepoškodovana, zdrava, brez gnilobe in poškodb. Določena je tudi embalaža.

Vrednost naročila za migrante je 7,2 milijona evrov

Naročali so za tri regije: jugovzhodno Slovenijo, primorsko-notranjsko in posavsko regijo. Čas je bil 24 mesecev z možnostjo podaljšanja za 12 mesecev, skupna vrednost pa 7,2 milijona evrov za 740 migrantov. Za vsakega migranta samo po tem razpisu pomeni 9744 evrov, mesečno 406 evrov, in to samo za prehrano.

Šolarji v Ljubljani, občini, ki je bogata, se otroci očitno res prehranjujejo neprimerno. To pa ne velja za vse šole v Sloveniji. Poznamo šole in vrtce, kjer je prehrana uravnotežena in dobra. V zaporih hrana ni dobra. Za migrante pa je v Sloveniji odlično poskrbljeno.

nazaj na vrh