Namerno v senci Osankarice? Mineva 75 let od terorističnega napada partizanov na grad Strmol in krutega umora zakoncev Hribar

  • Napisal  T. F./Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Zakonca Hribar sta bila kruto umorjena 4. januarja leta 1944, potem ko so partizani nasilno zavzeli grad Strmol. Foto: STA. Zakonca Hribar sta bila kruto umorjena 4. januarja leta 1944, potem ko so partizani nasilno zavzeli grad Strmol. Foto: STA.

Ravno danes, ko Združenje borcev NOB na Osankarici organizira partizansko proslavo, čemur so mainstream mediji v Sloveniji posvetili dobršno mero pozornosti, v senci ostaja že 75. obletnica tragedije na gradu Strmol, oziroma “terorističnega napada” zločinske revolucionarne komunistično partizanske “vojske” na zakonca Hribar, ki sta bila brutalno umorjena, o čemer piše tudi nagrajeni roman Draga Jančarja z naslovom To noč sem jo videl iz leta 2010.

Naj spomnimo. Posmrtne ostanke zakoncev Hribar z gradu Strmol so našli šele po 71 letih. V gozdu nad vasjo Mače pri Preddvoru so ostanke zadnjih lastnikov gradu Strmol, Rada in Ksenije Hribar, izkopali šele marca leta 2015. Odpeljali so ju pripadniki partizanske varnostno-obveščevalne službe, zatem pa se je sled za njima izgubila. Hribarjev nečak Peter Hribar se je že pred leti odločil, da razišče njuno usodo in ko so pred leti odkrili kraj, kjer naj bi bila pokopana, je poskrbel za izkop.

Kot je poročal Radio Ognjišče, se o usodi Rada Hribarja in njegove žene Ksenije po vojni ni smelo govoriti. Izginila sta 3. januarja 1944, ubili so ju naslednji dan. Med domačini je sicer krožilo več zgodb, kako sta končala. Leta 2009 so prvič odkrili njun grob. Svojci oziroma nečak pokojnega strica Peter Hribar si je prizadeval, da bi bila dostojno pokopana in to nalogo zaupal podjetju, ki ga je vodil arheolog Draško Josipovič.

Opravičil se je Borut Pahor

Ob pokopu se je sicer družini Hribar opravičil tudi predsednik države Borut Pahor, ker je bilo potrebno toliko časa, da sta jima bila vrnjena čast in dostojanstvo. Zahvalil se ji je, da je vsa dejanja na poti rehabilitacije spomina in imena Ksenije in Rada Hribarja vodila na način, ki je iskreno spraven.

“Napredek nekega naroda se ne meri le v materialni blaginji. Izrazi se tudi v njegovem duhovnem stanju. Če je to duhovno stanje stanje strpnosti in spoštovanja, stanje brez zamer in predsodkov, potem ni trdnejšega temelja od tega tudi za našo narodno obnovo in razvoj,” je za STA takrat povedal Pahor.

Za Hribarja usodno tudi sodelovanje z Angleži
Rado Hribar je bil industrialec, bančnik in zbiralec umetnin iz znane ljubljanske družine, ki je grad Strmol kupil leta 1936. Kot piše umetnostna zgodovinarka Nika Leben v delu Grad Strmol na Gorenjem, je grad ostal družabno središče tudi v prvih letih vojne, ko so se med obiskovalce pogosto pomešali tudi Nemci.

Zakoncema Hribar ni pomagalo, da sta ves čas vojne gmotno podpirala partizansko gibanje, da ga je Rado Hribar oskrboval tudi z obveščevalnimi informacijami in da je reševal svoje ljudi. VOS ju je zverinsko ubil z razčetverjenjem. Kot je pojasnil Peter Hribar, namreč VOS njegovega strica ni obtoževal le belogardističnega in plavogardističnega simpatiziranja, pač pa predvsem sodelovanja z Angleži.

“Za to trditev jamčim osebno, ker jo je izrekel ob najinem srečanju znani vodja krajevnega VOS-a Franc Štefe – Miško iz Šenčurja, ki je bil tedaj nesporno vodja krajevno pristojnega VOS-a in drugi ali tretji človek VOS-a – za celotno Gorenjsko. Na moje vprašanje, če se mu ne zdi, da so bili Angleži leta 1944 naši trdni zavezniki in je ta obtožba precej čudna, ni bilo odgovora,” je pojasnil nečak.

T. F./Nova24TV

nazaj na vrh