Na tožilstvu spet lažejo – zakon interpretirajo kar po svoje, samo da bi lahko diskreditirali Janeza Janšo!

  • Napisal  Aleksander Rant / www.nova24tv.si
Izsek iz zakona Izsek iz zakona Foto: arhiv Demokracije

Janša je včeraj na Twitterju objavil odziv na novico, da je tožilstvo proti njemu vložilo tožbo za odvzem nezakonitega premoženja. Janša je zapisal, da je tožilstvo malo pomešalo roke, glede na to, da je možnost za vložitev tožbe potekla aprila 2015.

No, tožilci menijo drugače. Specializirano državno tožilstvo je navedbe prvaka SDS Janeza Janše o tem, da je skrajni rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora v njegovem primeru potekel že pred več kot dvema letoma, pospremilo s pojasnilom, da zakon ne določa roka za vložitev tožbe. Odvetnik Janeza Janše Franci Matoz meni, da je taka tožba očitna zloraba instituta z namenom diskreditacije gospoda Janeza Janše.

Seveda vsi režimski mediji povzemajo floskule, ki jih trosi tožilstvo. Vsi pišejo, da ima Janša sicer prav, ko gre za začasni odvzem premoženja, da pa 26. člen Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) določa, da se postopek začne s tožbo in da v tem členu ni rokov. In nato modro prikimavajo “matr smo pametni!”. V resnici pa je to čista manipulacija. Vsak postopek, ki ga sproži tožilstvo, se začne s tožbo. To je splošna določba zakona. So pa režimski mediji pozabili na drugi odstavek tega člena, ki se glasi: “(2) Tožba mora obsegati vse sestavine v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, o vsebini tožbe. Tožbi je treba priložiti zapisnik iz drugega odstavka 17.a člena tega zakona, pisno poročilo o finančni preiskavi in sodne odločbe o začasnem zavarovanju odvzema premoženja oziroma začasnem odvzemu premoženja nezakonitega izvora, izdane na podlagi tega zakona.”

Odvetnik Franci Matoz: Taka tožba je očitna zloraba instituta
Za komentar smo povprašali tudi odvetnika Janeza Janše, Francija Matoza, ki je glede tožbe tožilstva dejal, “da je zadeva zelo jasna, tako glede očitka, da bi imel Janez Janša kakršnokoli nezakonito premoženje, kot tudi glede razglage zakona. Drugi odstavek 17. člena izrecno določa, da finančna preiskava traja največ eno leto, če obstajajo razlogi pa jih tožilstvo lahko podaljša. 18. člen istega zakona pa določa da v kolikor v roku državno tožilstvo ne vloži predloga za zavarovanje premoženja ali tožbe, se mora finančna preiskava ustaviti. Glede na to da je bila finančna preiskava uvedena v začetku leta 2013 in da je bila tudi zaključena 2015, smo mnenja, da je ta tožba s katero še ne razpolagamo, ker nam ni bila vročena, obveznih prekluzivnih rokov več ni. Taka tožba je očitna zloraba instituta z namenom diskreditacije gospoda Janeza Janše.”

Matoz je odločen, da je tožilstvo tako v zadevi patria kot v drugih zadevah marsikaj navajalo in po svoje razlagalo, na koncu pa je bila azdeva zaključena tako, da bili vsi postpki zoper njega brez osnov in brez podlage, zato je zadeva na koncu dobila jasen epilog: “Da g. Janez Janša ni bil nikoli obsojen in nikoli ni nič takega storil, kar mu je tožilstvo očitalo.”

Poročilo o finančni preiskavi bi moralo biti v smeteh
In zdaj pridemo do bistva problema, ko postane jasno, da se spet manipulira z državljani in državljankami. Kot zapisano zgoraj, je treba pri vložitvi tožbe predložiti zapisnik iz 17. a člena ZOPNI in pa poročilo o finančni preiskavi, ki ga v tem primeru sploh ne bi smelo biti, ker bi morala biti preiskava že ustavljena. Zanimiv je tudi 17. člen, ki določa, da mora preiskava potekati zelo hitro.

Najbolj zanimiv pa je 18. člen, ki določa zaustavitev finančne preiskave: “(1) Če državni tožilec v roku iz drugega odstavka 17. člena tega zakona sodišču ne predlaga začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora oziroma ne vloži tožbe za odvzem takega premoženja, se finančna preiskava z odredbo ustavi.” Torej zakon določa, da ima tožilstvo na voljo največ leto in pol, nakar mora (in tukaj levičarski mediji ne vidijo besede oziroma) predlagati sodišču začasno zavarovanje premoženja OZIROMA vložiti tožbo za odvzem takšnega premoženja. Finančna preiskava proti Janši je bila uvedena, na podlagi nezakonitega poročila KPK, že septembra 2013! To pomeni, da ima Janša prav. Rok je potekel aprila 2015!

Drugi odstavek 18. člena ZOPNI določa, da lahko Durs zaprosi za podaljšanje za eno leto, če obstajajo vsi znaki za storitev kaznivega dejanja. Teh znakov tu ni, ker gre za preiskavo na podlagi nezakonitega poročila. Ali je Durs oz. zdaj Furs zaprosil za podaljšanje ali ne, ne vemo. A tudi, če se je to zgodilo, je rok za vložitev po vseh predpisih že mimo, najkasneje pa aprila 2016. Kar, kot najbrž opazite, je že mimo. Pa dajmo napisati še za vse tehnokrate: “Dragi moji tehnokrati, res je, da nikjer ne piše, kakšen je rok za vložitev sodbe, piše pa zelo jasno, da se preiskava po letu in pol USTAVI, preiskava pa je nujno potrebna sestavina, BREZ katere se tožbe sploh ne da vložiti.”

Janez Stušek, odvetnik: “Ne glede, da mi okoliščine sodnega primera razen iz medijev niso znane, lahko rečem, da logika, ki so jo izpostavili nekateri pravniki in sicer, da pri vložitvi tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora sploh ni roka, po moji pravni oceni absolutno ne drži.

Za to obstaja več samostojnih razlogov, in sicer že iz določb 18. člena v povezavi z 17. členom ZOPNI je tako po jezikovni in teleološki razlagi razvidno, da finančna preiskava lahko traja največ eno leto (Z odredbo vodje pristojnega državnega tožilstva se trajanje zaradi objektivnih razlogov lahko podaljša za največ šest mesecev.) Ne glede na to, da 18. člen ZOPNI govori o ustavitvi finančne preiskave, določa tudi rok, če v roku 1 leta državni tožilec v istem roku 1 leta ne vloži tožbe za odvzem takega premoženja, se finančna preiskava z odredbo ustavi. Glede na to, da je skladno s 23. členom ZOPNI tožbi potrebno priložiti zapisnik iz drugega odstavka 17.a člena tega zakona, pisno poročilo o finančni preiskavi in sodne odločbe o začasnem zavarovanju odvzema premoženja oziroma začasnem odvzemu premoženja nezakonitega izvora, izdane na podlagi tega zakona, je torej razvidno, da bi po poteku roka iz 17. člena ZOPNI morala biti finančna preiskava ustavljena ali pa v istem roku vložena tožba. Če ob tem upoštevamo še logiko hitrosti 1 oz. 2 mesecev iz 23. člena ZOPNI, da morajo glede na zakonsko predpisano dolžnost pristojni organi v finančni preiskavi postopati posebej hitro (1. odst. 17. člena ZOPNI) in da je pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora nujen in se zadeve obravnavajo prednostno, narok za glavno obravnavo sodišče razpiše najkasneje v treh mesecih po prejemu odgovora na tožbo (29. člen ZOPNI), je toliko bolj absurdna logika, da pri vložitvi tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora sploh ni roka.

Neodvisno od logike ZOPNI je potrebno opozoriti na splošno pravno oz. že rimsko pravno logiko, da s potekom časa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, kot tudi pravica oz. določnost države, da preganja domnevnega storilca kaznivega dejanje po preteku določenega roka. Če pristanemo na logiko, da ZOPNI v navedenih členih ne določa procesnega roka in da ne moremo morebiti uporabiti niti splošnih zastaralnih odškodninskih rokov, pa to po mojem prepričanju nesporno pomeni kršitev osnovnih pravnih postulatov Ustave RS, ESČP oz. človekovih pravic, saj to pomeni, da pravne varnosti oz. ustalitve tudi po poteku časa ni mogoče pričakovati nikoli.”​

nazaj na vrh