Na današnji dan leta 1952 komunistični teroristi zažgali svetniškega škofa Vovka – bodo stranke tranzicijske levice tovrstno dejanje proslavljale?

  • Napisal  G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Ognjišče / RKC.si foto: Ognjišče / RKC.si

Glede na številne manifestacije, ki jih prireja borčevska zveza in jih podpirata zlasti SD in Levica, se lahko vprašamo, ali bodo omenjene organizacije »proslavile« tudi današnjo obletnico – na današnji dan leta 1952 so namreč komunistični teroristi v Novem mestu najprej napadli, nato pa še zažgali ljubljanskega škofa Antona Vovka.

 

Anton Vovk, sicer pranečak največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna (rodil se je celo v isti hiši v Vrbi), je bil v času največje revolucionarne morije eden najbližjih sodelavcev tedanjega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Ko je slednji šel na Koroško in se ni več vrnil (čeprav si je želel), je bil Vovk v njegovi odsotnosti najprej imenovan za generalnega vikarja, leta 1946 pa je bil posvečen v škofa. Formalno je bil sicer pomožni škof in škofijski upravitelj vse do Rožmanove smrti v begunstvu, šele kasneje je bil imenovan za škofa oz. nadškofa ordinarija. Ker ni želel obsoditi svojega predhodnika Rožmana, je svojo načelnost plačeval s hudim preganjanjem, stalnim udbovskim zasliševanjem, šikaniranjem in nagajanjem s strani komunistične oblasti. Niti dejstvo, da je bil Vovk sorodnik Prešerna, ni pomagalo.

Napad v Novem mestu, ko je želel birmovat v Stopiče, vendar ga nahujskana množica ni pustila, se je zgodi, ko ga je eden od napadalcev polil z bencinom in nato zažgal. Samo prisebno ravnanje škofovega spremstva je preprečilo zanesljivo tragedijo. Ob tem je nahujskana množica, ki so jo iz ozadja usmerjali udbovci, preprečila celo prihod zdravnika. Hude opekline, ki jih je utrpel svetniški škof Vovk, so na njegovem zdravju pustile številne posledice. Umrl je enajst let kasneje, star 63 let. Komunistična oblast, ki je stala za tem atentatom, pa je na zgolj simbolično kazen obsodila le enega od napadalcev.

Leta 1960 je škof Vovk obiskal Rim, kjer je počastil grob apostolov Petra in Pavla, ob tem pa je srečal papeža Janeza XXIII. Škof Vovk se je papežu opravičil, da zaradi bolezni ne more poklekniti pred njim. Papež pa mu je odgovoril: “Jaz bi moral poklekniti pred Vami.”

Na praznik Fatimske Matere Božje, to je 13. maja 1999, je bil izdan škofijski odlok o začetku postopka za njegovo beatifikacijo, s tem pa je nadškof Vovk dobil naziv Božji služabnik.

nazaj na vrh