Mariann Öry: Orbánova vizija, stara nova Evropa

  • Napisal  Marian Öry
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Viktor Orbán (foto: arhiv Demokracije) Viktor Orbán (foto: arhiv Demokracije)

Zadnja desetletja ljudje počasi, a vztrajno izgubljajo zanimanje za evropske volitve; le 42 odstotkov volivcev se je odpravilo na volišča leta 2014. Kako se vse spreminja! Vzpon evroskeptičnih strank kaže, da naše članstvo v EU še zdaleč ni nepomembna tema. Odnos med nacionalnimi državami in zavezništvom je osrednji problem, ki lahko ljudi spodbudi, da se odločijo za drastične poteze, denimo za brexit.

Politiki vladajoče madžarske stranke Fidesz menijo, da so migracije osrednja tema kampanje pred evropskimi volitvami leta 2019. Migracije so tema, ki bo odločala o prihodnosti Evrope za naslednje generacije. Gre za vprašanje, ki je sprožilo globoke delitve med evropskimi politiki. Po mnenju madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána delitve obstajajo celo znotraj Evropske ljudske stranke (EPP), katere član je tudi sam. EPP glede vprašanja migracij skuša ugoditi socialnim demokratom in liberalcem, da bi z njimi laže oblikovala koalicijo po evropskih volitvah.

V radijskem intervjuju 28. septembra je Orbán dejal, da člani evropskega parlamenta na temo migracij ostajajo razklani, da poteka bitka in da se mora evropska politika spremeniti po evropskih volitvah. Predsednik vlade je ob številnih priložnostih opozoril, da sta se tako parlament kot komisija oblikovala leta 2014, pred migracijsko krizo, torej njuna stališča ne odražajo več stališč Evropejcev.

Proces proti Madžarski bo prinesel drugačno sestavo naslednjega evropskega parlamenta

Ob upoštevanju, da sta demokratični deficit in postopna centralizacija tudi glavna razloga za brexit, je to precej resna ugotovitev. Mnogi vidijo postopek v skladu s členom 7.1 proti Madžarski in postopek v skladu s členom 7.2 proti Poljski kot zadnja prizadevanja iz obupa evropskih liberalnih elit pred izgubo vpliva po volitvah maja prihodnje leto. Orbán meni, da sedanje institucije EU nimajo več legitimnosti pri odločanju o prihodnosti Evrope, ko gre za migracije ali celo za že omenjene postopke. Glasovanje o poročilu Sargentinijeve je po mnenju mnogih samo simbolično, saj ni šlo za glasovanje o vsebini dokumenta, temveč o migracijski politiki Madžarske in o tem, ali je legitimno kaznovati državo na ta način. Člani evropskega parlamenta so bili prisiljeni odločati in s tem so madžarski vladi omogočili, da končno vidi, kdo so njeni sovražniki in kdo prijatelji. Kar se tiče slovenskih strank, je bila SDS med tistimi, ki so stale za madžarsko vlado.

Foto: epa

Večina letos objavljenih analiz kaže, da bo sestava naslednjega evropskega parlamenta dejansko drugačna. Pričakuje se, da bosta dve glavni stranki, EPP in S & D, izgubili mandate, medtem ko bodo evroskeptične stranke pridobivale več podpore. Pričakuje se tudi, da se bodo prerazporedile stranke desno od EPP, saj se bodo njihove zaveze neizogibno spremenile zaradi brexita. Mediji so se razpisali o domnevnem morebitnem zavezništvu stranke Fidesz Viktorja Orbána in italijanske Lige, stranke za boj proti priseljevanju pod vodstvom italijanskega ministra za notranje zadeve Mattea Salvinija. Orbán je poudaril, da njihovo sodelovanje temelji na boju proti nezakonitim migracijam in ne na strankarski politiki.

Združene države Evrope ali Evropa narodov?

Migracije pa ne bodo edina tema evropskih volitev, predvsem bo v ospredju tudi bistveno drugačna vizija o prihodnosti Evrope. Po besedah Viktorja Orbána Emmanuel Macron vodi priseljevanju naklonjene sile EU, ki si želijo manj nacionalne suverenosti in več centralizacije. Viziji sta dve: Združene države Evrope ali Evropa narodov. Orbán ni edini, ki predstavlja evropske volitve kot civilizacijsko izbiro. To počnejo tudi Macron in liberalni politiki, kot je Guy Verhofstadt. V njihovi pripovedi Orbán vodi temno stran in populiste … da ne omenjam še slabših oznak.

Za konec. Nedavni citat Viktorja Orbána najbolje prikaže, kaj je na kocki: “Vse manj Evropejcev se rodi in vse več tujih ljudi je prineslo sem. To bo spremenilo našo kulturo. V roku enega leta ali dveh ne bomo prepoznali lastne vasi, svojega mesta, lastne države ali lastne celine.”

Marian Öry

(Mariann Öry je vodja pisarne za zunanje zadeve madžarskega konservativnega dnevnika Magyar Hirlap)

nazaj na vrh