Mag. Jurij Pavel Emeršič za Demokracijo: Slovenska pomlad se je prehitro končala!

  • Napisal  Gašper Blažič
Zgodovinar in profesor mag. Jurij Pavel Emeršič Zgodovinar in profesor mag. Jurij Pavel Emeršič Foto: Matic Štojs/Demokracija

Mag. Jurij Pavel Emeršič sodi v mlajšo generacijo slovenskih zgodovinarjev. Rodil se je na Ptuju, diplomiral na teološki in filozofski fakulteti, njegova magistrska naloga z naslovom Slovenski izseljenski duhovniki v primežu represivnih posegov »ljudske oblasti« s poudarkom na ozemlju Zvezne republike Nemčije pa je bila leta 2010 nagrajena z nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter s Tomaževo nagrado teološke fakultete. Poučuje zgodovino na Gimnaziji Želimlje, kot publicist pa objavlja v številnih publikacijah. Je član Izvršilnega odbora Krščanskega foruma SDS.

Prihajate s Ptuja, ki je najstarejše slovensko mesto. Je tudi to vplivalo na vašo odločitev za študij zgodovine?

Zagotovo. Že kot otrok sem z očetom, ki se je za hobi in tudi službeno poglabljal v lokalno zgodovino, večkrat šel na ptujsko Panoramo, brskal za rimsko keramiko in na površju našel nekaj lepih odlomkov. Rastel sem v zgodovinsko bogatem mestu ob pravljicah o vitezih, gradovih in zakladih in vse to je bil dober humus za moje kasnejše delo. Kot srednješolec sem se navdušil nad viteškim romanom, prebiral Eschenbachovega Parsivala in ga analiziral na tekmovanju mladih zgodovinarjev. V srednji šoli sem imel tri odlične učitelje zgodovine, ki so krepili moje zanimanje za preteklost.

Ptuj je tudi nekdanji sedež škofije, tam je deloval sv. Viktorin Ptujski, ki velja za enega od slovenskih »prasvetnikov«. Kakšen jezik so govorili prebivalci tedanjega Ptuja? Mi jih imamo tako rekoč za Slovence oz. za svoje daljne prednike.

Romanizirano prebivalstvo je govorilo latinsko z močnim lokalnim vplivom. Na podlagi virov lahko rečemo, da sta se na Ptuju antična kultura in krščansko izročilo ohranila globoko v srednji vek. Gotovo so tudi oni naši predniki. In tudi naši svetniki.

Danes pa je Ptuj po duhovni plati zaznamovan s sv. Frančiškom Asiškim, čeprav je res, da so bratje kapucini pred kratkim župnijo sv. Ožbolta izročili v upravo sosednjim bratom minoritom, ki si s kapucini delijo pravzaprav isto frančiškovsko karizmo.

Ptuj in njegovo zgodovino so zagotovo zaznamovali Frančiškovi bratje. Tudi mene, saj sem dobri 2 leti v srednji šoli preživel pri minoritih, med študijem pa opravil postulat pri frančiškanih in se nato na Sveti Gori pri Gorici odločil za drugačno življenjsko pot. Kljub temu sem kot laik končal študij teologije in zgodovine na ljubljanski teološki in filozofski fakulteti.

Ste član Izvršilnega odbora Krščanskega foruma SDS. Kakšno poslanstvo ima?

Poslanstvo Krščanskega foruma je, da vodstvo stranke in tudi njene člane opozarja na politične teme in probleme, ki posegajo na verska področja, področja krščanske morale, družbenega nauka Cerkve, družinske politike v ožjem smislu itd. In če je treba, pripravi tudi kakšno izjavo za javnost.

Ko je bil Krščanski forum SDS pred časom spet obujen, so mu nekateri očitali poskus oslabitve drugih pomladnih strank glede na to, da je v devetdesetih letih v omenjeni forum prišlo precej članov SDS, ki so po letu 1994 prišli iz SKD. Kako to komentirate?

Krščanstvo je v samih temeljih naše evropske in slovenske kulture. Smešno bi bilo, če bi si poskušala kakšna stranka lastiti ekskluzivno pravico, češ, samo mi lahko nastopamo s krščanskim imenom in vsebino. To bi bilo blago rečeno slaboumno. Krščanske misli, velike kot ocean, se pač ne da ujeti in preliti v majhno luknjo v pesku, če malce parafraziram sv. Avguština. Mislim, da nobenega dobro mislečega človeka ne more motiti, če se znotraj obstoječe organizacije, društva ali stranke manjša skupina vernih poveže, pripravi romanje, bere papeške enciklike, debatira o temah iz cerkvene zgodovine, se sprašuje o duhovni kulturi pri nas ...

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh