Kotnik trka na vest tistim, ki so verjeli lažnim obljubam sedanje županje Vrankarjeve: Nisem mogel obljubiti pocenitve komunalnih storitev, ker sem vedel, da ljudem ne smeš lagati!

»Sedaj vidim občino na drugačen način. Morda sem manj osebno prizadet in je zame manj stresno, ker pač ne nosim več odgovornosti, ki me je prej spremljala na vsakem koraku,« pravi nekdanji župan Lukovice Matej Kotnik.(foto: Polona Avanzo) »Sedaj vidim občino na drugačen način. Morda sem manj osebno prizadet in je zame manj stresno, ker pač ne nosim več odgovornosti, ki me je prej spremljala na vsakem koraku,« pravi nekdanji župan Lukovice Matej Kotnik.(foto: Polona Avanzo)

»Zahvaljujem se tedniku Demokracija za ta pogovor in vprašanja. Veste, vsakomur bi odgovoril isto, vsakemu novinarju in vsakemu časopisu. Edino v domačem občinskem glasilu se menda ne smem več pojaviti. Nič zato, vse mine.«

Matej Kotnik skoraj leto dni ni več župan občine Lukovica. Kot sam pravi, se je v tem času popolnoma umaknil iz vsega, kar bi lahko imenovali javno življenje. Hodi v službo in počne običajne stvari. O njem ne bi slišali ničesar, če ne bi nanj neprestano spominjala zdajšnja županja Lukovice Olga Vrankar, ki si ne more kaj, da predhodnika ne bi omenjala ob vsaki priložnosti, pa naj bo to intervju, seja občinskega sveta, občni zbori društev ali TV-prispevek. Skratka, povsod je na prvem mestu Matej Kotnik, zato se postavlja vprašanje, ali je bil tako dober, tako slab ali pa se nekaterim kolca po njem. Tu seveda ne mislimo na vse občane, ampak na tiste, ki so se pridušali, da bo brez njega »vse bolje, vsega več, vse hitreje«. Pod črto: vse bo le, če njega ne bo.

Je res vnaprej porabil ves denar?

Kotnik izpostavi, da je bila občina Lukovica ena redkih slovenskih občin, ki je bila 16 let brez dolga. Januarja 2018 pa so na takratnem občinskem svetu soglasno sprejeli sklep, da za graditev nove telovadnice in širitve šole na Brdu najamejo kredit v višini 3,5 milijona evrov. Na to so bili pripravljeni. Občinski svet so seznanili s potekom, z načinom in s posledicami kredita. Za tako odločitev so glasovali vsi svetniki in svetnice, tudi sedanja županja. Na podlagi tega sklepa so na občini pridobili ponudbe kredita s samo 0,69-odstotno obrestno mero in z dveletnim moratorijem na plačilo glavnice in obresti. Preprosto rečeno, dve leti ni treba plačati niti evra za kredit, zato je to čas, ko se lahko poplačajo druga polovica investicije in druge potrebne stvari v občini. »Hkrati je to tista rezerva, tisti čas, ko spet lahko 'zajameš zrak' in nadaljuješ. Tako bi jaz storil, in to brez najemanja dodatnih kreditov,« nam razloži Kotnik.

Šola. Kaj pa drugo?

Kotnik nam še pove, da so bile vse investicije, ki so bile dokončane v času njegovega službovanja na občini, tudi poplačane. Tiste, ki so se še izvajale, pa seveda še ne. »To je normalno, ne plačuje se vnaprej. Do mojega odhoda z občine smo vse sproti plačevali, tako bi bilo tudi naprej,« je jasen Kotnik in doda, da po prvem krogu zadnjih lokalnih volitev ni podpisal nobenih novih investicijskih pogodb, le tekoče zadeve. »Ves čas se je v občini delalo, vseh 16 let se nismo ustavljali.« 2. decembra 2018 je Kotnik izgubil drugi krog volitev, naslednji dan je bil zadnjič na občini. »Takrat sem iz pisarne vzel svoje osebne stvari in odšel.«

Kako ni ovir …

»V šestnajstih letih nikoli ni bilo denarja za vse, a je vse potekalo normalno. Kljub težavam z denarjem smo zgradili vrtec, a sem pri tem doživel ne malo nagajanja. Spomnim se, ko nisem vedel, kje naj vzamem za plače, ko smo gradili šolo v Blagovici. A sem se znašel in konec leta smo bili spet na zeleni veji,« pripoveduje Kotnik. »Pred dobrimi štirimi leti smo energetsko sanirali šoli v Krašnji in na Brdu. Poleg pridobljenih sredstev z razpisa, ki smo jih morali podpreti z lastnim deležem, smo našli še denar za nove strehe. Hkrati smo uredili tudi središče Krašnje in polovico Lukovice z vsemi komunalnimi vodi do Brda. Prav tako smo dokončali tudi drage projekte kanalizacije drugje po občini, pa nisem jamral. Ko se je gradila kanalizacija na Prevojah in v Šentvidu, so bili zneski višji od celotnega proračuna. Je kdo kaj občutil? Vse je moralo teči naprej, do zadnje dotacije društvom. In če ni bilo dovolj denarja, sem za kak dogodek ali društvo še sam iskal sponzorje in pomoči. Vedel sem ali pa sem si samo mislil, da je to moja naloga, da to moram storiti. Skupaj s sodelavci nam je vedno uspelo,« pripoveduje Kotnik. »Ni pa bilo lahko, tudi pohval ni bilo veliko. Kvečjemu sem poslušal, da je še premalo in da se ne dela dovolj. A nimam slabe vesti. Vse do konca zadnjega županskega mandata je delo potekalo dobro, uspešno in vse, kar smo dokončali, je bilo, kot sem že rekel, vedno tudi plačano.«

Zakaj je izgubil volitve?

Zanimalo me je, kako to, da je izgubil volitve, če je bilo vse dobro. »Morda sem se preveč zanesel na to, da so delo in rezultati tisto, kar šteje. Premalo sem bil politik in nisem stregel določenim interesom ter nekaterim posameznikom. Morda sem malo preveč zavezan principom, ki se jih držim. Če ne bi bil prepričan, da je to, kar govorim, mogoče, verjemite, da ne bi kandidiral. Čemu bi, če se nič ne da narediti,« nam odgovori Kotnik. »Veste, vse se da, a je treba tudi znati. Res pa je tudi, da nisem mogel obljubiti, da bo prostorski plan sprejet do letošnjega junija. Tega nisem mogel, ker sem vedel, da ga lahko dokončamo v decembru ali najkasneje januarja naslednje leto. Kot bi tudi ga. Nisem mogel obljubiti pocenitve komunalnih storitev do letošnjega marca, ker sem vedel, da ljudem ne smeš lagati. Nisem mogel obljubiti, da bo vsega več in vse bolje, ker sem vedno pisal v svojih programih stvari, ki smo se jih kasneje lotili in jih tudi napravili, če le ni bilo političnih nasprotovanj,« je jasen nekdanji župan Lukovice, ki pa se ob tem sprašuje, kaj bi bilo, če ne bi takrat začeli s projekti, kot so poslovilna vežica, gasilski dom v Blagovici in šola na Brdu. »Vem, kaj bi bilo, če bi bil danes še na občini. Zadruga bi že odprla vrata in v stari telovadnici na Brdu bi že tekla dela za povečanje šolskih prostorov.« In kako bi mu to uspelo? »Tako, kot mi je to do takrat: sprotna plačila, ažurnost in iznajdljivost pri delu. Res pa je, da je dograditev šole na Brdu velika investicija, a o tem smo govorili in to je bilo menda jasno vsem. Vsak, ki gre v tako investicijo, mora biti na to pripravljen!«

Aktualna županja Lukovice Olga Vrankar rada objavlja svoje fotografije na Facebooku. S ponosom pokaže, da sodi v krog zadnjega partijskega šefa Milana Kučana. 

Nepripravljena nova županja

Zanimalo nas je, ali hoče reči, da sedanja županja ni pripravljena na tako velike projekte. »Ne,« nam odgovori Kotnik, ki pa njenega dela ne želi ne kritizirati ne komentirati. »To ni moj namen. Lahko povem samo, kaj bi storil sam. O drugih ne bom govoril. Zdajšnjega stanja nočem komentirati, bi bilo hitro narobe razumljeno. Tega nočem.« Zdi se tudi, da če bi sedanja županja hotela lani izvesti primopredajo, bi na podlagi te vedela, kaj mora storiti. »Glejte, vsak, ki se poda na volitve, mora vedeti, kaj mora storiti. Vsa dokumentacija je ostala na voljo na občini. Svetnikom sem razložil vse potrebno, o tem sem pisal v občinsko glasilo Rokovnjač. A ko sem po volitvah srečal nekdanjega sodelavca in ga vprašal, zakaj ne pomagajo novi šefici iz težav, saj vedo, kako je treba, mi je rekel, da jih ne želijo poslušati. Rečeno jim je bilo namreč, da bo zdaj vse drugače, ker je bilo prej vse zanič. In prav je tako. Mora biti drugače, sicer bi lahko tam ostal kar jaz. O tem, zakaj ni bilo primopredaje in soočenja pred volitvami, je pa vsaka beseda odveč. Sploh pa primopredaja ni ne obvezna ne potrebna stvar, je samo gesta. To sva leta 2002 z mojim predhodnikom opravila na kratko, v dvajsetih minutah« nam še razloži Kotnik.

Pomembno je, da se občina razvija

In kako Kotnik vidi občino Lukovica zdaj? »Zame je pomembno, da gre občina naprej. Ni mi vseeno ne za ljudi ne za naše kraje. Hudo mi je, če ni vse, kot bi moralo biti. Tudi zato, ker sem se vedno trudil. Vesel pa sem vsakega uspeha tako posameznikov kot tudi skupnosti. Predvsem pa sedaj vidim občino na drugačen način. Morda sem manj osebno prizadet in je zame manj stresno, ker pač ne nosim več odgovornosti, ki me je prej spremljala na vsakem koraku. Nimam pa slabe vesti. Veliko je v preteklih letih nastalo in na to sem ponosen in tega sem vesel,« sklene najin pogovor nekdanji župan občine Lukovica in doda: »Zahvaljujem se tedniku Demokracija za ta pogovor in vprašanja. Veste, vsakomur bi odgovoril isto, vsakemu novinarju in vsakemu časopisu. Edino v domačem občinskem glasilu ne menda ne smem več pojaviti. Nič zato, vse mine.«

(Članek je bil prvotno objavljen v tedniku Demokracija, 10. oktobra 2019.)

nazaj na vrh