Keith Miles za Demokracijo: Eden poglavitnih razlogov je ta, da imamo Britanci hud odpor do tega, da bi nam vladali od zunaj, da bi o nas odločali kje drugje kot na našem Otoku.

  • Napisal  Bogdan Sajovic
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Keith Miles (foto: Veronika Savnik) Keith Miles (foto: Veronika Savnik)

S Keithom Milesom, častnim predsednikom Društva slovensko-britanskega prijateljstva in upokojenim finančnikom, akademikom in publicistom, smo se pogovarjali o brexitu in o britanskem pogledu na evropske povezave.

 

Ta čas najbolj vroče vprašanje v zvezi z Veliko Britanijo je izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Celoten brexit je postal šlamastika, se vam ne zdi?

Problem z brexitom je, da ga predvsem politične elite nočejo, poleg tega pa ni nobenega navodila, kako ga pravzaprav izpeljati. 50. člen lizbonske pogodbe, ki ureja izstop iz EU, je bil dodan šele pred dobrim desetletjem, tako rekoč z levo roko, ker nihče ni verjel, da bi katera država sploh izstopila iz EU. Ob tem pa je v očeh bruseljske elite vsak izstop nekaj nedopustnega, neke vrste rušenje imperija, čemur se skušajo na vse načine izogniti. In seveda tudi v Veliki Britaniji obstaja elitni sloj, ki si izstopa iz Evropske unije ne želi, in ta skuša na vse načine izstop preprečiti. To pa zbuja nejevoljo med ljudmi, ki so večinoma glasovali za izstop. Vse to kaže, da so elite precej odmaknjene od običajnih državljanov.

No, niso vsi glasovali za izstop, na Škotskem denimo je skoraj dve tretjini volivcev oddalo svoj glas za obstanek v EU …

Lahko bi se vprašali tudi obratno, namreč, kako se je lahko zgodilo, da je na Škotskem toliko ljudi glasovalo za izstop. Škotska pa tudi Severna Irska sta dva pokrajini na obrobju Evrope, izključeni iz vseh glavnih tokov. Nobena od njiju nima kakšnih posebnih lastnih virov za preživetje, tako da sta predvsem odvisni od subvencij. Po vsej logiki bi morali biti skorajda soglasno za to, da Velika Britanija ostane v EU, vendar je na Škotskem glasovalo za izstop okoli 38 odstotkov volivcev, na Severnem Irskem pa približno 47 odstotkov.

Zakaj so torej Britanci večinoma glasovali za brexit?

Eden poglavitnih razlogov je ta, da imamo Britanci hud odpor do tega, da bi nam vladali od zunaj, da bi o nas odločali kje drugje kot na našem Otoku. Zato smo se v 16. stoletju celo ločili od Katoliške cerkve in ustanovili Anglikansko (reformirano katoliško) cerkev. Želeli smo, da se tudi o naši cerkvi odloča na Otoku in ne zunaj, se pravi v Rimu. Podobno je tudi mnenje glede Evropske unije. Ne želimo, da o nas odloča Bruselj oziroma nemško-francoska naveza.

Pravite torej, da Francija in Nemčija v sozvočju vodita Evropo?

Vodita jo že vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja, od elizejske pogodbe leta 1963. Tedaj sta se Nemčija in Francija, da bi zakrpali stare spore in preprečili vse nadaljnje, dogovorili, da se bosta o vseh pomembnih stvareh posvetovali, da ne bi prihajalo do konfliktov in, Bog ne daj, do morebitnih vojnih spopadov. Tako se zdaj obe državi prej dvostransko dogovorita glede vseh pomembnih vprašanj − obrambe, zunanjepolitičnih povezav, glavnih gospodarskih vprašanj, monetarnih vprašanj, mednarodne zakonodaje … Dogovorita se torej medsebojno in nato nastopita s skupnim stališčem. Potem zaradi svoje politične in ekonomske moči seveda pretehtata nad drugimi članicami Evropske unije.

(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

nazaj na vrh