Kako vlada davkoplačevalski denar razdeljuje »sesalcem« - primer vladnih delovnih skupin

Tudi Cerarjeva vlada je podobno kot vse socialistične vlade nagnjena k veliki javni potrošnji. (foto: Matic Štojs Lomovšek) Tudi Cerarjeva vlada je podobno kot vse socialistične vlade nagnjena k veliki javni potrošnji. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

V novi izdaji tiskane Demokracije si lahko preberete, kako vlada deli davkoplačevalski denar raznim honorarnim sodelavcem, med drugim tudi mnogim razvpitim osebam, kot so Samir Amarin, Igor Koršič, Stojan Pelko in drugi. No, v uredništvo pa smo pridobili tudi informacijo o tem, koliko delovnih skupin je v minulem letu ustanovila Cerarjeva vlada.

 

Gre seveda samo za del vseh mogočih delovnih teles in organizacij, o katerih sicer v zadnji številki Demokracije piše tudi kolumnist Bernard Brščič. Zanimivo je, da je šlo tudi v tem primeru za odgovor na poslansko vprašanje poslanke SDS Suzane Lep Šimenko. Iz gradiva, ki smo ga prejeli na podlagi odgovora vlade Mira Cerarja, je razvidno, da je vlada v minulem letu ustanovila skoraj 30 delovnih skupin, ki so vključene ali v okvir ministrstev ali pa vladnih služb.

Naj jih naštejemo samo nekaj: medresorska koordinacijska skupina za implementacijo končne razsodbe 1. arbitražnega sodišča, ki odloča o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, z dne 29. junija 2017 (MZZ), Medresorska delovna skupina za pripravo nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, Medresorska komisija za olajšave v zračnem prevozu (obe na ministrstvu za infrastrukturo), projektna skupina za izvedbo vladnega strateškega razvojnega projekta P9: Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije (ta ima kart 25 članov, deluje v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo), Medresorska delovna skupina za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Urad za narodnosti), Koordinacijski svet Vlade Republike Slovenije za zgodnjo obravnavo otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju (ministrstvo za zdravje), Medresorska delovna skupina za postopek izvedbe nakupa službenih stanovanj (ministrstvo za javno upravo), Delovna skupina za oceno primernosti ureditve javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), itd.

Zagotovo so katere od skupin, ki so sicer naštete v vladnem seznamu (denimo tista za preprečevanje terorizma) pomembne, je pa precej takšnih, pri katerih se davkoplačevalci upravičeno sprašujemo, kakšen namen imajo in koliko je ustanovitev te skupine opravičljiva s finančnega vidika. Vsaka taka delovna skupina nekaj stane, dejstvo pa je tudi, da razne državne agencije in podobne službe velikokrat služijo navideznemu ustvarjanju novih uradniških delovnih mest. Kar pomeni siromašenje državnega proračuna, po drugi strani pa si vlada na ta način kupuje naklonjenost pri javnih uslužbencih. Zanimivo, da zadnja leta kljub vsemu stavkajo le še sindikati javnega sektorja...

nazaj na vrh