Kako se je gibalo pred več kot pol milijarde let v vodi živeče in stonogi podobno bitje?

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Twitter foto: Twitter

Pred več kot pol milijarde let je v vodi živeče in stonogi podobno bitje v zadnjih izdihljajih za seboj pustilo sled, ki se je ohranila kot fosil in omogoča vpogled v gibanje prvobitnih živali v obdobju pred kambrijem. Ta sicer velja za obdobje razcveta živalskih vrst, saj se je takrat zgodila t.i. kambrijska eksplozija.

 

Čeprav že iz časa pred 560 milijoni let obstaja nekaj sicer redkih dokazov o usmerjenem gibanju (ang. directional movement), ki se razlikuje od lebdečega gibanja meduz, je izvor gibanja živalskih vrst dokaj nejasen, zato so fosili vrste Yilingia spiciformis, ki so jih našli med letoma 2013 in 2018 na jugu Kitajske, še bolj pomembni.

Fosili so prvi "neposredni dokaz" zgodnjega gibanja živali s členjenim telesom, je pred časom za AFP dejal profesor na oddelku za geoznanosti na Tehniški univerzi Virginia Shuhai Xiao. Strokovnjaki so sicer domnevali, da so bile živali s členjenim telesom zmožne tovrstnega gibanja že takrat, vendar za to ni bilo fosilnih dokazov. "Tako je Yilingia spiciformis najstarejša žival s členjenim telesom, ki je bila dokazano zmožna usmerjenega ali aktivnega gibanja," je dejal ob lanski objavi študije v reviji Science.

Znanstveniki verjamemo, da so se živalski organizmi začeli gibati v obdobju ediakarija, geološke dobe med približno 635 in 540 milijoni let, torej pred kambrijem. Kambrij je sicer najstarejše obdobje paleozoika ali starega veka Zemlje, ki se je začelo pred 542 milijoni let in končalo pred približno 488 milijoni let.

Vendar so živali iz ediakarija pustile za seboj le posamezne odtise "stopal" ali zob, "Yilingia pa je drugačna, saj je za seboj pustila dolgo in neprekinjeno sled", je dejal profesor geobiologije. Fosil namreč razkriva nekaj izredno redkega - pot smrti (ang. mortichnium), torej fosilno sled, ki jo za seboj pusti žival, tik preden pogine. Takšne fosile imenujemo tudi sledni fosili.

Znanstveniki so raziskali tudi druge od skupno 35 fosilov Yilingia, ki kažejo, da je bil najdaljši organizem dolg 27 centimetrov in je živel v morju, najdba pa odpira tudi več vprašanj, med drugim o teoriji, da so živali razvile členjeno telo zaradi lažjega premikanja in manevriranja. Gre namreč za živali s pari "nog", kar je dokaj napredna značilnost za bitja iz tako zgodnjega obdobja, saj se je večina živali s pari nog razvila šele 15 milijonov let kasneje.

Študija navaja, da "je morda evolucija členjenega telesa pripeljala do revolucionarne inovacije" na področju gibanja živali, ki je pripravilo pot eksploziji življenja v obdobju kambrija. Nekateri strokovnjaki menijo, da gre za najdbo, ki zapolnjuje pomembne vrzeli v razumevanju živalskega gibanja pred kambrijem oziroma da gre morda za manjkajoči člen med živalmi, ki nimajo členjenega telesa (npr. črvi) in členonožci (npr. insekti in raki).

nazaj na vrh