Kako razlagati zakon o dovoljeni višini posojila fizične osebe politični stranki?

  • Napisal  Jože Biščak
Režimskim novinarjem je najbolj pomembno, da sesujejo Janeza Janšo. Ne glede na dejstva. Režimskim novinarjem je najbolj pomembno, da sesujejo Janeza Janšo. Ne glede na dejstva. Foto: Matic Štojs Lomovšek

V pravnih državah so zakoni napisani tako, da so razumljivi vsakemu državljanu. Namenjeni so temu, da fizična ali pravna oseba natančno vesta, česa ne smeta in kaj lahko. Žal Slovenija (še) ni pravna država. Če pustimo ob strani, da ima približno 20.000 zakonov in podzakonskih aktov, so ti predpisi napisani zelo nerazumljivo in dopuščajo neverjetno veliko interpretacij. Zadnji primer je zakonsko dopuščena višina posojila, ki ga je pri fizični osebi najela SDS, o čemer smo poročali včeraj.

Najprej poglejmo, kaj pravi (sporni) 22. člen Zakona o političnih strankah glede prispevka fizičnih oseb. Četrti odstavek člena se glasi: »Prispevki posamezne fizične osebe iz tega člena ne smejo v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegati desetkratne povprečne bruto mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto (v nadaljnjem besedilu: povprečna bruto mesečna plača).«

Prispevek fizične osebe politični stranki torej lahko znaša 10 povprečnih bruto plač v Sloveniji. Če znaša povprečna bruto plača (zaradi lažjega razumevanja bomo znesek zaokrožili) 1.600 evrov, lahko fizična oseba politični stranki vsako leto prispeva 16.000 evrov. Zakon je tukaj nedvoumen. Z razumevanjem se zaplete v petem odstavku, kjer zakon govori o posojilu fizične osebe političnim strankam. Takole pravi: »Višina posojila posamične fizične osebe ne sme presegati desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno.«

Če bi zakonodajalec želel povedati, da tudi posojilo fizične osebe lahko znaša samo deset povprečnih mesečnih bruto plač na leto, bi zapisal enako kot pri višini prispevka. Stavek bi se zato glasil: »Posojila posamezne fizične osebe iz tega člena ne smejo v skupnem znesku v letu, za katero se dela letno poročilo stranke, presegati desetkratne povprečne bruto mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto.« Višina posojila bi torej bila omejena na 16.000 evrov na leto.

A zakonodajalec je zapisal drugače in povzročil zmedo v interpretaciji. Če odmislimo, da že zdrav razum pravi, da bi bilo posojilo (ki ga vračaš) lahko višje od prispevka, pozorno preberimo (sporni) stavek še enkrat: »Višina posojila posamične fizične osebe ne sme presegati desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno.«

Zdaj si postavimo dve preprosti vprašanji. Prvič: kolikokrat? Desetkrat oziroma desetkratnik. In drugič: kaj? Povprečne bruto mesečne plače letno. Če je povprečna mesečna bruto plača 1.600 evrov, je povprečna bruto plača letno 19.200 evrov. Desetkratnik tega pa je 192.000 evrov.

To je ena od interpretacij; tako jo je očitno razumel tudi notar, ki je overil pogodbo med SDS in zasebnico, ki je stranki posodila denar. Tako so jo razumeli tudi pravniki, s katerimi so se v stranki posvetovali. Je pa v pravnih državah tako: ko je dvom, je odločitev v korist žrtve.

nazaj na vrh