Kaj so počeli pripadniki in sodelavci KOS (2. del)

  • Napisal  Maja Viher
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Pričujoči dokumet priča, da stare strukture v Sloveniji ob prehodu v demokracijo niso bile razgrajene, potrjuje pa tudi (so)delovanje KOS in SDV. Pričujoči dokumet priča, da stare strukture v Sloveniji ob prehodu v demokracijo niso bile razgrajene, potrjuje pa tudi (so)delovanje KOS in SDV.

Pred dobrim mesecem smo objavili imena s seznama pripadnikov in sodelavcev KOS. Zdaj dodajamo nekaj novih imen. Dokumet priča o tem, da stare strukture v Sloveniji ob prehodu v demokracijo niso bile razgrajene, potrjuje pa tudi (so)delovanje KOS in SDV.

Dolgo že opozarjamo, da živimo v sistemu, ki še vedno deluje po preverjenih načinih, ki jih je jugoslovanski režim izpilil do potankosti in so med drugim zbrani v knjigi Romana Leljaka Predpisi o metodah in sredstvih dela Udbe in Kosa. V omenjeni knjigi je zbranih okoli 500 različnih pravil in podzakonskih aktov, ki so bili izdani od leta 1945 do leta 1990 in so bili podlaga za delovanje tajnih služb v rajnki Jugoslaviji. Med njimi so bila tudi Navodila o sodelovanju, medsebojnih odnosih in obveznostih Službe državne varnostni in II. Uprave Generalštaba Jugoslovanske ljudske armade (1968), ki jih ob tej priložnosti objavljamo v prevodu. Primerjajte ta navodila z opisanim delovanjem agentov KOS, pa boste laže razumeli zdajšnje dogajanje v Sloveniji, ko na državnih proslavah vihrajo zastave agresorske vojske, težnje po vzpostavitvi »vrednot« nekdanje Jugoslavije pa so čedalje vidnejše.

Navodila agenturama

V nadaljevnaju objavljamo uvodoma omenjeni dokument Navodila o sodelovanju, medsebojnih odnosih in obveznostih Službe državne varnostni in II. Uprave Generalštaba Jugoslovanske ljudske armade (1968):
Točka 1: Državna varnost in II. Uprava Generalštaba Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljevanju: II. Uprava GŠ JLA) si medsebojno odstopata podatke in dokumente, do katerih prideta s svojimi rednimi dejavnostmi, te pa se nanašajo na obseg dela II. Uprave GŠ JLA oziroma Službe državne varnosti.
Točka 2: Služba državne varnosti in II. Uprava GŠ JLA pri odstopanju podatkov in dokumentov določata način njihove uporabe zaradi varovanja vira.
Služba državne varnosti in II. Uprava GŠ JLA medsebojno ocenjujeta vrednost materiala, in če to upravičujejo objektivni pogoji konkretnega vira, dajejo predloge za njegovo nadaljnjo usmeritev in uporabo.
Točka 3: Služba državne varnosti Zveznega sekretariata za notranje zadeve in II. Uprava GŠ JLA se glede na pogoje in ocene sporazumno dogovorita o odstopanju nekaterih sodelavcev v tujini.
Točka 4: II. Uprava GŠ JLA registrira v evidenco SDV v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve oziroma SDV v Republiških organih za notranje zadeve mrežo sodelavcev iz vrst državljanov SFRJ zunaj aktivne sestave JLA.
Točka 5: SDV in II. Uprava GŠ JLA pri opravljanju nalog iz svojega obsega dela lahko na pisno zahtevo preveri jugoslovanske in tuje državljane prek evidence SDV v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve oziroma SDV v republiških organih za notranje zadeve in II. Upravi GŠ JLA, ki jih preučujejo z namenom pridobivanja za sodelovanje.

JLA se opira na SDV

Točka 6: SDV v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve in II. Upravi GŠ JLA si izmenjujeta informacije o uporabi tehničnih sredstev. Pri uporabi tehničnih sredstev se II. Uprava GŠ JLA opira na SDV.
Točka 7: Oddelek za radijsko izvidništvo in dešifriranje II. Uprava GŠ JLA izvaja za potrebe SDV naslednje naloge:
a) razkriva, spremlja in analizira sistem zvez obveščevalnih radio-centrov v tujini, katerih delo je usmerjeno proti SFRJ;
b) na podlagi pridobljenih podatkov razkiva nezakonite radijske postaje na območju SFRJ in uvaja tehnični nadzor;
c) odkriva, in če je treba, spremlja tuje policijske radijske mreže, ki so v interesu SDV;
d) spremlja radijski promet diplomatsko-konzularnih in trgovinskih predstavništev v SFRJ;
e) opravlja kriptoanalizo kodirnih sistemov tujih obveščevalnih, kontraobveščevalnih in policijskih radijskih mrež ter šifriranega radijskega prometa diplomatsko-konzularnih in trgovinskih predstavništev v SFRJ;
f) opravlja kriptoanalizo in dekriptiranje šifriranih depeš na podlagi posebnih šifrirnih dokumentov, pridobljenih s posebnimi operacijami SDB;
g) izdeluje posebne kodne dokumente za mrežo sodelavcev SDV v tujini in sodeluje pri usposabljanju sodelavcev pri ravnanju s kodami.
Točka 8: Za dokumente iz točke 7-f velja poseben režim glede ravnanja, distribucije in uporabe. SDV te dokumente s posebno oznako pošilja vodji oddelka za radijsko izvidništvo in dešifriranje, ta pa odredi strokovne delavce za te naloge. Vodja oddelka za radijsko izvidništvo in dešifriranje posreduje neposredno in izključno SDV v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve – osebno vodji III. sektorja − vse rezultate, pridobljene s spremljanjem in z dešifriranjem tega prometa. Neposredne stike in strokovna posvetovanja po teh delovnih mestih izvajata vodja oddelka za radijsko izvidništvo in dešifriranje ter vodja III. sektorja SDV v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve ali pooblaščeni delavci.
Točka 9: SDV v republiških organih za notranje zadeve postavlja svoje zahteve področnim radio-izvidniškim centrom II Uprave GŠ JLA preko SDV v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve. SDV v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve na podlagi delovnih zahtev SDV v republiških organih za notranje zadeve preko II Uprave GŠ JLA organizira spremljanje radijskega prometa lokalnih policijskih postaj sosednjih držav. Področni radio-izvidniški centri II. Uprave GŠ JLA preko II. oddelka armadnega območja dostavljajo SDV v republiških organih za notranje zadeve rezultate, pridobljene na podlagi poslanih zahtev, kot tudi druge interese za SDV.
Točka 10: II. Uprava GŠ JLA prinaša službi SDV informacije, podatke in analize s področja radijskega izvidništva in dešifriranja, ki se nanašajo na obseg dela SDV.
Točka 11: SDV daje na uporabo II. Upravi GŠ JLA podatke in dokumente s področja kodnega in radijskega prometa, do katerih prihaja s svojimi sredstvi in načini delovanja.
Točka 12: SDV oddelku za radio-izvidništvo in dešifriranje strani odstopa šifrirano teleprintersko in poštno gradivo.

JLA uresničuje svoj interes preko SDV

Točka 13: Naloge, ki jih izvršuje Oddelek za radio-izvidništvo in dešifriranje za SDV, se lahko spremenijo in prenehajo le s skupnim dogovorom SDV v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve in II. Uprave GŠ JLA.
Točka 14: SDV v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve odloča o distribuciji in načinu uporabe inormacij in podatkov, pridobljenih na podlagi odstopljenih podatkov in dokumentov s področja šifer in radio-izvidništva, ki se nanašajo na tuja predstavništva v Beogradu.
Točka 15: II. Uprava GŠ JLA, izvajajoč naloge iz svojega delovnega območja na ozemlju socialističnih republik, uresničuje svoje interese v zvezi s pomočjo organov za notranje zadeve preko vodje SDV v republiških organih notranjih zadev oziroma uradnikov, ki jih oni pooblastijo.
Točka 16: II. Uprava GŠ JLA uresničuje preko SDV svoj interes v zvezi s prebeglimi tujci v SFRJ, zlasti pripadnikov tujih vojsk.
Točka 17: Za izvedbo nalog s svojega področja dela lahko II. Uprava GŠ JLA po potrebi razkrije svoje organe SDV v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve na podlagi odločitve državnega sekretarja za narodno obrambo in zveznega sekretarja za notranje zadeve. O imenovanju organov II. Uprave GŠ JLA v organizacijske enote SDV v republiških organih za notranje zadeve sporazumno odločajo vodje republiških organov za notranje zadeve in vodja II. Uprave GŠ JLA.
Točka 18: Pripadniki II. Uprave GŠ JLA se lahko predstavljajo kot sodelavci SDV le v posebnih primerih in s predhodnim soglasjem vodje SDV v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve v odnosu z vodjo SDV v republiških organih za notranje zadeve.
Točka 19: SDV v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve in II. Uprava GŠ JLA neposredno sodelujeta pri načelnih vprašanjih z njihovega delovnega področja, izmenjujeta informacije, podatke in dokumente posebnega pomena in po potrebi medsebojno usklajujeta oblike in načine delovanja na določenih področjih posameznih držav.

Sodelovanje na področju strokovnega usposabljanja kadrov

Točka 20: SDV v republiških organih za notranje zadeve in organi II. Uprave GŠ JLA v vojaških enotah in ustanovah na ozemlju socialističnih republik neposredno sodelujejo pri določenih vprašanjih dela, ki so v njihovi pristojnosti.
Točka 21: SDV in organi II. Uprave GŠ JLA medsebojmo sodelujejo na področju strokovnega usposabljanja kadrov.
Točka 22: SDV v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve in II. Uprave GŠ JLA bo s posebnim aktom regulirala sodelovanje in medsebojne obveznosti za vojne razmere.
To navodilo začne veljati na dan podpisa.
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE Radovan Stijačić
DRŽAVNI SEKRETAR ZA NARODNO OBRAMBO general- polkovnik Nikola Ljubičić

Nova imena agentov KOS

Seznamu imen, ki smo ga objavili konec septembra, dodajamo nekaj novih imen z istega dokumenta, ki smo ga pridobili v uredništvu. Nusret Elezović je bil oficir KOS in je stanoval v Sežani. Zelo intenzivno je zbiral podatke in opazoval položaje slovenskih obrabnih sil. Največ je sodeloval z Milanom Plečašem, Milanom Burićem, Ivanom Bizjakom in Hazimom Tahirovićem.
Budimir Mandić, upokojeni zastavnik KOS, zaposlen kot dispečer v Transavtu. V pridobljenem dokumentu je poudarjeno, da je izrazit velikosrb. Med vojno (za Slovenijo, op. p.) je sodeloval z organi KOS. Opazoval je objekte in položaje TO ter podatke posredoval organom KOS.

Mihajlo (Ljubivoja) Marjanović (1963) je bil po navedbah dokumenta pripadnik KOS JA od aprila 1991 pa zastavnik JA. Rojen je bil v Srbiji, poročen, njegova žena pa je bila NKV (nekvalificirna, op. p.) delavka, zaposlena. Bil je odlikovan za posebne zasluge. Bil je komandir v vojaški policiji in zelo angažiran med spopadi v Sloveniji. Odigral je pomembno vlogo pri odstranjevanju barikad. Kot še omenja dokument, je bil Marjanović nato premeščen v BiH, od tam pa na bojišče v okolico Slavonskega Broda. Prav tako je znano, da je obiskoval Vojaško akademijo. Pred odhodom iz stanovanja pa je vsem grozil, da bo stanovanje miniral, tako da se ne bo nihče mogel vseliti.

Penca in Plečaš

Andrej Penca, pripadnik KOS, je med spopadom (v vojni za Slovenijo, op. p.) zbiral podatke in informacije o TO. Dokument tudi omenja, da je iz JA odšel, šele ko je dobil ukaz za prekomando v BiH. Živi doma v Novem mestu.
Milan (Petar) Plečaš (1946) je po narodnosti Srb, organ Kos. Po činu je bil kapetan I. razreda po pogodbi in je opravljal naloge vršilca dolžnosti načelnika varnostnega organa v Komandi 228. mtbr. 14. pmtd v Postojni. Njegova žena je po poklicu stomatološki tehnik. Plečaš je izstopil iz KOS 31. 3. 1989 zaradi bolezni in je bil v času nastanka dokumenta v Beogradu, kjer je bil lastnik zasebnega podjetja »Alegro«, p. o. Inđija, Poduzeče za proizvodnju i trgovinu na veliko i malo – spolnju – Beograd.
Pričujoči dokument piše tudi o nastanku podjetja v Inđiji (Beograd), kjer je bilo ugotovljeno, da se je ta firma začela ustanavljati že pred približno 4 leti, ko so se na lovu nekje na Komenskem sešli Igor Trošt, tedaj uslužbenec SDV, Milan Plečas (KOS), Franc Jurca, direktor Pletenine v Sežani ter tesen sodelavec Plečaša (KOS) in generala Čada, ter Duško Stojaković, carinik iz Sežane, očim Dejana Stančića (…) in tast Milana Papića, ki je zaposlen kot policist, in sicer kot vodja izmene na MP Fernetiči. Bratje Dušana Stojakovića so bili že prej zaposleni v Inđiji in prek njih je delovno mesto dobil tudi Milan Plečaš. Plečaš je pred vojno, med njo in po njej (za Slovenijo, op. p.) zbiral podatke o TO. Po Sežani si je zelo razširil svojo mrežo sodelavcev, predvsem med upokojenimi vojaškimi osebami, upokojenimi delavci milice (Veljko Novaković) in carine ter vodilnimi v podjetjih (Pletenina Sežana – Franc Jurca). Največ se je družil s pripadniki KOS iz Postojne. Dokument še izda, da je Plečaš kmalu po agresiji nekaj časa bival pri svojem znancu Veljku Novakoviću v Majcnah pri Sežani, potem pa se je odselil v Beograd, kjer je živel v času nastanka pričujočega dokumenta. V Beogradu je za srbske časopise dal več izjav, v katerih je blatil Slovenijo.

Od Ribiča do Živojinovića

Duško Ribič, starejši vodnik, je že pred spopadom (v vojni za Slovenijo, op. p.) zbiral podatke o TO. Med spopadom je bil zelo aktiven na strani JA. Prevažal je oklepnike in za zasluge so predlagali predlagan, da ga vključijo v KOS, za katero je med spopadom deloval zelo aktivno. V času odhoda JA je bil zadolžen za pokrivanje Reke, Klane in Lisca. Z Reke je odšel 28.11.1991 s svojo enoto v Bar. Iz Bara je odšel skupaj z enoto v Bilećo, kjer so bili stacionirani. Po izjavi Darka Zajca je nato zapustil JA, in kolikor ve, se je poročil in ima nekakšen zaseben posel v Subotici.

Savo Savić, kap. I. razr. KOS, je pred in med spopadom (v vojni za Slovenijo, op. p.) deloval obveščevalno in je zbiral vse podatke o TO in policiji. Kot poudarja dokument, ki smo ga pridobili, je Savić deloval ekstremno protislovensko. V času nastanka omenjenega dokumenta naj bi bil v Slavonskem Brodu, kjer opravlja dolžnost načelnika KOS v tovarni tankov »Đuro Đaković«.
Saša Stijačić, poročnik, referent KOS v raketno-tehničnem divizionu na Vrhniki, je imel po podatkih dokumenta stanovanje v Postojni, iz njega pa se je izselil in odšel z enoto v Mostar. Deloval je obveščevalno proti TO in policiji.
Dragan Stojilković, komandant 228. mt.br. v Postojni, je vsa leta delal v KOS na območju Slovenije. V času nastanka dokumenta je stanoval v Ljubljani.
Zoran Živojinović, poročnik, referent KOS v raketnem divizionu Postojna, je imel stanovanje v Postojni, iz njega pa se je skupaj z družino izselil in odšel z enoto v Mostar. Deloval je obveščevalno proti TO in policiji.

Viri in simpatizerji KOS

Seznam vsebuje tudi vire in simpatizerje KOS ter osebe, ki so z njimi imele pogoste stike. Že omenjenim imenom iz prvega dela našega članka dodajmo še Eduarda (Josipa) Mofardina (1948), podpolkovnika inženirije (povišan v juliju 1992 v Beogradu), stanujočega v Postojni. Precej se je družil s pripadnikoma KOS Burićem in Tahirovićem. Odgovoren je za miniranje železniških kompozicij in nekaterih objektov.
Radovan (Janko) Radišević (1957), Srb, kapetan I. razreda intendantske službe, poročen, žena tehnik, zaposlena v GPP »Marko Orešković«. Stanoval je v Postojni. Pred in med spopadom je v vojašnicah propagandno deloval zoper TO in Slovenijo v smislu skrajnega srbskega nacionalizma pod krinko nerazdružljive Jugoslavije. Ves čas se je neomejeno gibal po Postojni, zbiral podatke o TO in policiji ter jih posredoval nadrejenim in organom KOS. Pri enem od obhodov so ga prijeli.
Radosav Stanić, zastavnik, je bil pred in med spopadom (v vojni za Slovenijo, op. p.) aktiven sodelavec KOS. Slovenijo je zapustil skupaj z JA. Izrazito protislovensko usmerjen. Sovražil slovenski narod. V času nastanka dokumenta naj bi bil v vrstah Vojne policije na Reki.

Dejan Stanković, civilna oseba, sin majorja Miodraga, sodelavca KOS. Bil je izrazito protislovensko usmerjen. Med spopadom je zahteval orožje in ga tudi dobil. Samoiniciativno je deloval med vojaki in jih prepričeval. Preprečeval je pobege. Med spopadom je krožil po terenu v civilni obleki in zbiral informacije o položajih TO in policije ter o aktivnostih slovenskih oboroženih sil. Pred odhodom JA mu je oče zapustil stanovanje v Postojni.. Oče Miodrag pa je dobil drugo stanovanje (triinpolsobno) v Ljubljani, še piše v dokumentu. V času vojne (za Slovenijo, op. p.) je preverjeno dobil v vojašnici dve avtomatski pištoli Škorpion ter ju prodal v Kozini. Po odhodu JA iz Ilirske Bistrice je odšel v Nemčijo, od koder se je vrnil v Ilirsko Bistrico novembra ali decembra 1991, preselil svoje imetje in odšel z družino v Srbijo.

PREBERITE TUDI: Poglejte, kaj so počeli pripadniki in sodelavci KOS

nazaj na vrh