Janša: Na pogovore bomo povabili vse stranke v DZ, naj prinesejo s seboj programe

Fotografija je simbolična. (foto: Polona Avanzo) Fotografija je simbolična. (foto: Polona Avanzo)

Predsednik SDS Janez Janša je v izjavi medijem dejal, da je SDS odprta za sodelovanje, pogajanja in koalicije. Na pogovore bodo povabili vse stranke, ki se bodo prebile v DZ. Tem strankam sporoča, naj s seboj prinesejo svoj program, da se bodo začeli pogovarjati o realnih stvareh. "Pripravljeni smo se resno pogovarjati na osnovi programa," pravi.

 

"Pred Slovenijo so časi, ko potrebujemo sodelovanje. Naša vrata so za pogovore in koalicijo odprta kot vedno, ko je SDS sestavljala vlado. V naših koalicijah in vladah so vedno sodelovali tisti, ki so bili pripravljeni delati za dobro Slovenije," je dejal v izjavi za medije na sedežu SDS. Dodal je, da nekaterim tega niso dopustili strici, pa so potem sodelovali v partnerstvih za razvoj, ki jih je SDS vedno ponujala opoziciji, in sodelovali tudi pri nadzoru državnih podjetij.

Opozoril je, da je le "SDS ključne reforme v najtežjih časih uskladila s socialnimi partnerji, samo SDS je opoziciji ponudila partnerstvo za razvoj, kjer smo dogovorili ključne zakone, ko je slo vstopala s schenegnsko in evro območje".

Ustanovna seja novega sklica DZ konec junija, nato bo s predlogom za mandatarja na potezi Pahor

Na današnjem glasovanju so se volivci izrekli, koga želijo v prihodnjih štirih letih na poslanskih sedežih, na končne izide volitev pa bo treba še počakati. Novi sklic DZ se bo na ustanovni seji predvidoma sestal 22. ali 23. junija, nato pa bo na potezi predsednik republike, ki bo DZ predlagal kandidata za novega mandatarja.

Na dokončne neuradne izide parlamentarnih volitev bo treba počakati še osem dni, do 11. junija, ko bodo glasovom prišteli še glasovnice iz tujine. Že v ponedeljek, 4. junija, pa bodo okrajne volilne komisije ugotavljale izid glasovanja po pošti iz Slovenije. Državna volilna komisija mora uradne izide razglasiti do 19. junija, po neuradnih podatkih pa bo to storila prej in bo poročilo o izidu volitev 15. junija predala predsedniku republike Borutu Pahorju.

Novoizvoljeni poslanci bodo na ustanovni seji volili novega predsednika DZ

Tedaj bo znana sestava osmega sklica državnega zbora, ki se mora najpozneje 20 dni po izvolitvi sestati na ustanovni seji. Po neuradnih podatkih bo ustanovna seja 22. ali 23. junija, do takrat pa še vedno traja mandat dosedanje sestave DZ.

Zakon o poslancih sicer pravi, da izvoljeni kandidat za poslanca pridobi poslanski mandat z dnem izvolitve, kar mu potrdi Državna volilna komisija, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve poslanskega mandata v državnem zboru. Minimalni pogoj za nastop novega DZ pa je potrditev mandatov več kot polovici novih poslancev (najmanj 46), v nasprotnem primeru funkcijo še naprej opravlja stari sklic.

Državni zbor na svoji prvi seji v novem mandatu najprej oblikuje mandatno-volilno komisijo ter izvoli njenega predsednika, podpredsednika in člane. Prvo sejo DZ v skladu s poslovnikom do izvolitve novega predsednika DZ vodi najstarejši poslanec.

Poslovnik še določa, da poslanke in poslanci po potrditvi mandatov izvolijo novega predsednika državnega zbora na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev. Če bodo nova koalicijska razmerja že dokončno določena, bodo lahko na prvi seji DZ izvolili tudi podpredsednike državnega zbora, imenovali predsednike in podpredsednike parlamentarnih delovnih teles ter novega generalnega sekretarja državnega zbora. Novoizvoljeni poslanci morajo po poslovniku poslanske skupine ustanoviti najpozneje v sedmih dneh po konstituiranju državnega zbora.

Odkar je bil leta 1992 konstituiran prvi DZ, je njegovo delo doslej vodilo 11 predsednikov, in sicer Herman Rigelnik, Jožef Školč, Janez Podobnik, Borut Pahor, Feri Horvat, France Cukjati, Pavel Gantar, Ljubo Germič, Gregor Virant, Janko Veber in aktualni predsednik Milan Brglez. V času osamosvojitve je bil predsednik prve večstrankarske skupščine RS France Bučar.

Po konstituiranju DZ bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade

Po konstituiranju DZ bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin predložiti državnemu zboru kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Po neuradnih podatkih bo Pahor posvetovanja opravil med 2. in 5. julijem, kandidata pa bo moral državnemu zboru predvidoma predlagati do 23. julija.

Pahor je že napovedal, da bo prvo priložnost za sestavo dobil relativni zmagovalec volitev, na neformalni pogovor pa ga bo povabil že v začetku prihodnjega tedna.

Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. DZ mora o mandatarju odločati v sedmih dneh od vložitve predloga. Glede na zakonsko določene roke je pričakovati, da bodo poslanci o mandatarju glasovali konec julija, natančneje med 26. in 30. julijem.

Če kandidat za mandatarja ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v 14 dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše volitve.

Novoizvoljeni predsednik vlade pa mora nato v 15 dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.

Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še preostalih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.

Zidanšek odstopil z mesta predsednika SLS

Še preden so prešteli vse oddane glasovnice na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, je predsednik SLS Marko Zidanšek odstopil s položaja. Kot je pojasnil, mu SLS ni uspelo pripeljati v DZ, kar si je zastavil kot cilj ob prevzemu vodstva stranke pred tremi leti in pol.

SLS je na prejšnjih volitvah pred štirimi izpadla iz DZ, zaradi česar je dotedanji predsednik stranke Franc Bogovič odstopil, decembra 2014 pa ga je nasledil Zidanšek.

"SLS sem prevzel kot neparlamentarno stranko z jasnim ciljem, da jo vrnem v DZ," je danes dejal Zidanšek. To mu ni uspelo, zato je odstopil s položaja. Po približno 98 odstotkih preštetih glasovnicah je SLS prejela 2,63 odstotka glasov in torej ni dosegla štiriodstotnega praga za vstop v DZ.

"V SLS smo močno delali na tej volilni kampanji," je dejal Zidanšek in izrazil željo, da bi "stranke presegle svoje plote in dale v ospredje državo". Glede na dosedanje rezultate sicer meni, da bo zelo težko sestaviti takšno ali drugačno koalicijo.

Zidanšek je svoj glas na današnjih volitvah oddal na volišču v Začretu pri Celju. Takrat je bil še optimističen, volilna kampanja je po njegovih besedah potekala v pozitivnem duhu, SLS pa je še videl kot povratnico v parlament. "Morebitna neuvrstitev v DZ bi bila zame absolutno razočaranje, vendar verjamem, da nam bo uspelo," je še zjutraj dejal Zidanšek.

Volivci največ glasov namenili SDS, v DZ devet strank

Na današnjih predčasnih državnozborskih volitvah so volivci največ glasov, 25,03 odstotka, namenili SDS, kažejo delni neuradni izidi glasovanja po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Drugouvrščena LMŠ je dobila 12,63 odstotka glasov volivcev, v državni zbor pa se je skupaj uvrstilo devet strank.

SDS bo po trenutnem izračunu v DZ dobila 25 poslanskih sedežev, LMŠ pa 13. Na tretje mesto so volivci postavili SD, ki so ji namenili 9,95 odstotka glasov oziroma deset mandatov v DZ. Enako število poslanskih mest bo imela SMC, ki je prejela 9,74 odstotka glasov.

Levica bo v naslednjem mandatu v DZ zastopalo devet poslancev, saj so ji volivci namenili 9,21 odstotka glasov, NSi pa je dobila 7,14 odstotka glasov oziroma sedem poslanskih sedežev.

Stranka Alenke Bratušek je po neuradnih rezultatih dobila 5,12 odstotka glasov, v DZ pa bo imela pet poslancev. Enako tudi DeSUS, ki jo je volilo 4,91 odstotka volivcev.

V parlament pa se je vrnila tudi nekoč že parlamentarna SNS, ki jo je obkrožilo 4,20 odstotka volivcev in bo imela v DZ štiri poslance.

Volilna udeležba je bila po zadnjih podatkih 51,5-odstotna.

Gre sicer za delne neuradne izide po 98,98 odstotka preštetih glasovnic. Danes preštetim glasovnicam bodo v ponedeljek prišteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje pa še glasovnice iz tujine. Tedaj bodo torej znani končni rezultati današnjih volitev in struktura novega sklica DZ.

ih je le SDS, ko je vodila vlado, ponudila opoziciji sodelovanje v nadzornih svetih državnih podjetij, s čimer je bila opoziciji zagotovljen neposredni nadzor nad upravljanjem državnega premoženja. "Kljub temu da so se tudi takrat dogajale nekatere napake, ki jih obžalujemo, pa opozicija ne more reči, da ni bila zraven in da ni imela možnosti nadzora," je dodal.

Glede samega rezultata volitev - po večini preštetih glasovnic imajo okoli 25-odstotno podporo - pa je dejal, da so se v kampanji mnogokrat borili sami proti vsem, kljub temu pa so dosegli višji rezultat od rezultata dveh zasledovalcev.

Po njegovem ne moremo govoriti o tem, da je zmagal eden ali drug blok, saj pred volitvami ni bilo sklenjenih kakšnih predvolilnih koalicij. So pa sami skušali v kampanji zgraditi "neko zavezništvo, ki bi tudi podpisalo neko sodelovanje", a jim to ni uspelo.

Na vprašanje, kako se bo lotil sestavljanja vlade je dejal, da bo najprej počakal na rezultate in na to, da se ohladijo glave.

Glede volilne udeležbe je dejal, da kaže, da bo ta vseeno nekoliko višja, kot je bila pred štirimi leti, "ko nismo imeli volitev, ampak volilno farso". "Da je vsaj nekaj odstotkov ljudi spoznalo, kaj je njihovo orožje za boljšo prihodnost," je dejal.

Ob tem se je zahvalil vsem, ki so v predvolilnem času "ko so mnogi lansirali 'najpomembnejše teme', brali naše programe, se bili pripravljeni pogovarjati o vsebini, kaj Slovenija potrebuje v prihodnosti". "Niso nasedli poskusom spinanja in speljevanja razprav iz bistvenih tem za slovenskega človeka in so v programu SDS prepoznali tisto, kar Slovenija potrebuje," je dodal.

"Vse, kar smo povedali v predvolilni kampanji, ostaja naša zaveza za naprej," je napovedal.

Po njegovih besedah je Slovenija pred notranjimi in zunanjimi izzivi. "Vemo, kaj so ključni problemi. Eden od teh je stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu," je dejal in dodal, da so potrebne hitre in urgentne rešitve, da se v zdravstvu vzpostavi red in da bo denar, ki ga ljudje vplačujejo za zdravstvo, dejansko prišel do bolnika in zdravstvenih izvajalcev.

Med zunanji izzivi je opozoril, da je slovenska moč v mednarodnem okolju nekoliko upešala. "Naenkrat smo se znašli v situaciji, ko včasih izgleda, ko pogledaš večerna poročila, kot da je Slovenija obkrožena s samimi sovražniki, namesto s sosedi," je dejal. Napovedal je, da bo SDS, če bo vodila vlado, v celoti začela izkoriščati prednosti, ki Sloveniji daje članstvo v EU.

Nekateri zunanji izzivi pa delno prehajajo tudi v notranje, je dejal prvak SDS in pri tem izpostavil migracijsko krizo, ki da je izziv za celotno EU. Kdor Sloveniji očita, da ni solidarna, ko opozarja na ločevanje med begunci in ekonomskimi migranti, ne vidi ključnega problema EU, meni.

Dejal je, da so že v času največjega migrantskega vala nekaterim evropskim partnerjem povedali, da je treba ljudem, ki prihajajo v Evropo po boljše življenje, omogočiti boljše življenje doma. A, kot je dodal, Slovenija doslej tu ni prispevala ne idej ne konkretnih korakov.

Poudaril je, da SDS na prvo mesto postavlja blaginjo slovenskega človeka, in dejal, da ne bodo nikoli rekli žal besede tistemu, ki iz resnične solidarnosti pomaga komur koli drugemu. "Ne bomo pa pristali na to, da slovenska vlada zanemarja domačega človeka. Tu je ogromno dela, ki nas čaka," je dejal.

"SDS zagovarja solidarnost, ne pa norosti. Ko smo bili v vladi sredi 90. let in ko je SDS vodila resor, ki je imel na skrbi pomoč beguncem iz nekdanjih držav Jugoslavije, predvsem iz BiH, smo skrbeli za 70.000 žensk in otrok, ki so bežali pred vojno in uničenjem," je še povedal.

Kampanja je bila po njegovem naporna, a so je zmogli brez večjih težav.

nazaj na vrh