(FOTO) (IZ MINUTE V MINUTO) Pogovorno omizje: Kdaj je policija zares postala slovenska???

Omerza: Februarja 1990 se je na sestanku v Beogradu Tomaž Ertl opredelil proti osamosvojitvi in jo označil za opozicijski ekstremizem. (foto: Twitter) Omerza: Februarja 1990 se je na sestanku v Beogradu Tomaž Ertl opredelil proti osamosvojitvi in jo označil za opozicijski ekstremizem. (foto: Twitter)

Začenja se pogovorno omizje ''Kdaj je policija zares postala slovenska?''. Na omizju sodelujejo nekdanji poslanec dr. Vinko Gorenak, nekdanji poslanec mag. Igor Omerza, nekdanji poslanec in član predsedstva VSO Slavko Kmetič, zgodovinar dr. Stane Granda in policijski inšpektor v stalni službi v operativi Jože Svetina. Pogovorno omizje vodi generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Predalič.

18:04 Uradni del pogovornega omizja se je končal. Besedo so dobili prisotni. Posnetek bo kmalu na voljo na Nova24TV.

18:02 Predalič: Začetek Slovenske policije lahko tako jemljemo, ko je Milica nehala ščititi režim in začela braniti proces osamosvojitve.

17:59 Predalič: Namesto Ertla bi moral odlikovanje dobiti Slavko Kmetič.

17:55 Kmetič opisuje, kako je predsedstvo sindikata sprejelo sklep, da z vsemi sredstvi sindikalnega boja preprečimo prihod teh vlakov v Slovenijo. Skupaj z novoustanovljenim sindikatom hrvaških strojevodij so pripravili podroben načrt, kako te vlake ustaviti – nekaj že na Hrvaškem, preostale pa na mejni postaji Dobova.

Organizirali pa so tiskovno konferenco, na kateri je bilo več kot trideset novinarjev iz vse Jugoslavije. Med njimi pet TV-ekip. Tam so vsej jugoslovanski javnosti povedali, da bomo preprečili prihod teh vlakov v Slovenijo. Takoj je bil s strani srbske novinarke ožigosan kot Šinigojev hlapec. Prav tako je izjavila, da bo ta stavka nezakonita, ker ni v skladu z zakonom o stavki. Odgovoril jim je, da je Slovenija ogrožena in da je pravica do obrambe nad vsemi zakoni. Z njihovimi stališči sta bila seznanjena poslovodstvo železnice in slovenska politika.

Pri preprečitvi prihodov mitingaških vlakov je svojo vlogo odigrala tudi prometna operativa železnice. Tu je zanimiva podrobnost, ko je vodstvo železnice prosilo partijsko oblast za navodila, kako naj ravnajo, pa ni bilo nobenega odziva. Tudi do sindikata ni bilo s strani milice nobenega stika, ob tem, da je bilo naše stališče javno publicirano.

Tako je operativno vodstvo milice delalo načrte za železniški promet brez železničarjev. Železničarji nismo nič vedeli o načrtih partijskega vodstva in milice. Zato je bilo njihovo dejanje še toliko bolj pogumno in si zasluži svoje mesto v zgodovinskem spominu naroda.

17:51 Kmetič: Zaradi vsega tega smo bili sprenljani s strani Udbe in milice.

17:50  Kmetič  pove, da je bila stavka uspešna in mesec kasneje je bil ustanovljen sindikat strojnega osebja Slovenije in Istre. Prav tako so se povezali s strojevodjami Hrvaške, Bosne in drugih republik ter jim pomagali pri ustanavljanju novih demokratičnih sindikatov. Tem procesom pa je grozila nevarnost srbskih mitingov, ki so pod okriljem Slobodana Miloševića rušili partijska vodstva in vzpostavljali novo obliko nedemokratične vladavine, t. i. Srboslavijo. Tako je bil že marca 1989 napovedan miting v Ljubljani. V sindikatu smo takoj reagirali in skupaj s hrvaškimi strojevodjami pripravili načrt, kako preprečiti prihod teh vlakov v Ljubljano. Ta miting je bil nato odpovedan.

17:48  Kmetič pove, da so se zaradi slabih razmer vrstile številne stavke in druge oblike ljudskega nezadovoljstva. Tako je 27. in 28. decembra 1988 potekala stavka strojnega osebja Železniškega gospodarstva Ljubljana. Stavkajoči so zahtevali poleg socialnih zadev odstop predsednika ZIS Branka Mikulića in demokratične volitve.

17:44 Slavko Kmetič opisuje vlogo Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre in ŽG Ljubljana pri preprečitvi srbskega “mitinga resnice”. Bil je tudi zaprt in zaslišan. 

17:36 Jože Svetina, policijski inšpektor v stalni službi v operativii, opisuje dogajanje v času osamosvojitve, kako so jim pripadniki JLA nagajali... "Verjeli smo v Čelika in sposbnost takratnih miličnikov, ki so verjeli v osamosvojitev. Rdča knjižica notri, zelena ven in kazenska ovadba. Tako bi moralo biti. Pa ni bilo vedno tako." Našteva vse tajne službe, ne samo Udbe, ki so delovale na ozemlju takratne države Slovenije. Akcija Sever je bila v času do maja leta 1990 zvezda smernica, ko je bila ustanovljena MSNZ.

17:34 Omerza: Policija je postala prava Slovenska Policija z odhodom Tomaža Ertla. 

17:31 Omerza navaja Ertlove prispeveke za dodelitev nagrade, med drugim to, da je bil proti Slovenski osamosvojitvi. Zaradi svojega delovanje bi mu morali soditi za sodelovanja pri atentatu, poskusa  umora in umora. 

17:29 Omerza: Dokler je Milico vodil Tomaž Ertl, ne moremo govoriti o Slovenski Policiji. Tako Janez Stanovnik kot Danilo Türk sta Ertla odlikovala. 

Omerza: Februarja 1990 se je na sestanku v Beogradu Tomaž Ertl opredelil proti osamosvojitvi in jo označil za opozicijski ekstremizem. Leta 2009 je prejel državno odlikovanje za patriotizem, strokovnost in sodelovanje pri osamosvajanju.

17:25 Igor Omerza predstavlja Priročnik za delovanje Milice ter nekaj dokumentov, ki so ohranjeni v Arhivu Slovenije, kako so morali zasliševati ljudi. Predstavi tudi "najnevarnejše sovražnike", ki se jih spelja celo do leta 1990. Omenja Akcijo "Kler", kjer spremljajo duhovnika iz Predvora. 

17:23 Gorenak enega od datumov omenja 16. maj 1991, ustanovitev Manevrske strukture narodne zaščite, ki jo je vodil Tone Krkovič.

17:21 Gorenak opisuje razliko med milico v Romuniji, Vzodni Nemčiji ter milico Češkoslovaške, ... in tudi Slovenije. Slednje niso streljali na civilno prebivalstvo. To zaradi pametnega vodstva kot je bil Pavle Čelik.

17:20 Gorenak opisuje dogodek z gospodom Založnikom iz Zreč.

17:18 Gorenak: Zanimiv je bil dogodek, ko je Roman Leljak leta1989 odkrival Barbara rov in s kladivom tolkel po vratih rova. Sem mu potem napisal, da je storil le prekršek, kar tolčenje s kladivom tudi je.

17:16 Gorenak: Seveda sem bil tudi jaz v Milici. Saj drugega ni bilo. Imel sem polno nadzorov. Milica je nadzirala tudi ljudi, ki so hodili v tujino praznovati praznike. Cerkev je bila državni sovražnik.

17:15 Gorenak: Če bi iskali korenine Policije, lahko rečemo, da je ta stara 2000 let, saj so tudi takrat imeli policijo. Tega pač ne moremo. 

17:13 Gorenak: Milica je pomenila Varstvo ustavne ureditve, kar je pomenilo ščitenje partijskega sisitema. Zakaj ne pristati na leto 1989? Ker dogodka mitinga ni bilo. Milica je oborožena ene poitične stranke, kar imajo vsi režimi. Ta je bila do prehoda leta1989. Do leta 1990 so vsa vodstva milice prišla iz politike, partije. Noben miličnik ni mogel napredovati z dna, vsi v vodstvu so bili politični funkcionarji.

17:07 Vinko Gorenak razlaga, da je zapis Koliko je stara slovenska policija? nastal po predavanju Tomaža Časa v Kočevju. Rekel je, da mu je všeč datum 1. december 1989, ko je šlo za miting v Ljubljani. Takrat je nastalo Zdrženje Sever. Zamenjan je bil po prihodu Igorja Bavčarja. Navedel je tudi leto 1967. 

17:00 Božo Predalič je pozdravil prisotne in povedal, da je bistvo VSO ohranjanje spomina na osamosvojitev Slovenije: Mladi vedo več o Čebinah kot o Poljčah, več o nastanku Amerike kot nastanku Slovenije. 

Povedal je, da bi za to mizo moral sedeti tudi Igor Bavčar, a mu Zavod za prestajanje kazni tega ni dovolil.

16:55 Ljudje se zbirajo.

nazaj na vrh