Interpelacija zoper ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča! Zavajal javnost v primeru pranja denarja v NLB!

Klemenčič je zatrjeval, da je bilo njegovo smejanje, kriljenje z rokami, besedičenje v prazno, majavost, zapletanje pri izgovorjavi in podobno, vonj po alkoholnih hlapih in še kaj posledica kajenja elektronskih cigaret. Klemenčič je zatrjeval, da je bilo njegovo smejanje, kriljenje z rokami, besedičenje v prazno, majavost, zapletanje pri izgovorjavi in podobno, vonj po alkoholnih hlapih in še kaj posledica kajenja elektronskih cigaret. Foto: Demokracija

Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije danes razpravljajo o interpelaciji zoper ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. Za razpravo je predvidenih skoraj 13 ur.

Interpelacijo o delu in odgovornosti pravosodnega ministra so vložili v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke (SDS). Razlogov je več, v SDS pa so še posebej izpostavili zavajanje javnosti v zvezi z njegovim ravnanjem na Komisiji za preprečevanje korupcije, povezano s preiskavo milijarde evrov plačil iranskega denarja prek Nove Ljubljanske banke. V tem primeru gre za sum pranja denarja, financiranja proliferacije in terorizma. Naslednji razlog pa je nepriprava zakonodaje na področju pravosodja, ki bi omogočila celostno reformo pravosodja in druge nujne spremembe, ki bi Slovenijo približale vrednotam, normam in standardom Evropske unije.

Klemenčičeva vloga pri pranju denarja v NLB

Goran Klemenčič je bil v času pranja denarja prek NLB državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, ko je bila ministrica Katarina Kresal. Pranje umazanega denarja je potekalo skoraj dve leti, v letu 2009 in večino 2010, Klemenčič pa je z mesta državnega sekretarja odstopil poleti 2010. Kmalu zatem ga je takratni predsednik države Danilo Türk imenoval za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, v senatu sta bila še novinar Rok Praprotnik in Liljana Selinšek. Sredi mandata so nato vsi trije odstopili in bili nagrajeni z novimi delovnimi mesti. Praprotnik je vodja pomembne službe v NLB, Klemenčič pa si je prislužil nagrado ministra v vladi stranke SMC, ki jo vodi Miro Cerar. Na ministrstvu se je kmalu zaposlila še Selinškova. Zelo zanimiva pa je tudi zaposlitev Darka Stareta, nekdanjega tesnega Klemenčičevega sodelavca v KPK, vodjo Službe za nadzor in preiskave v KPK, ko je ta postal minister, pa je Stare postal njegov državni sekretar.

S pranjem denarja v NLB je bil seznanjen

V KPK so bili seznanjeni s pranjem denarja sumljivega iranskega izvora v NLB. O tem sta letos javno govorila tako Klemenčič kot Stare. Goran Klemenčič je tako 15. junija 2017 za Pop TV povedal, da so bili v komisiji leta 2011 »s to zadevo seznanjeni prek žvižgača z nekim tajnim dokumentom Banke Slovenije«. Ta dokument so po Klemenčičevih besedah v obliki naznanila oziroma kazenske ovadbe posredovali »pristojnim organom«. Svojo izjavo je nato potrdil še 28. junija 2017, ko je na seji Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Dodal je še, da je Darko Stare o prejetem dokumentu, ki so ga dobili prek prikritega prijavitelja, »tako kot v vseh podobnih primerih o tem obvestil osebo, ki je bila na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) pristojna za sodelovanje« z njimi. Stare je po Klemenčičevih besedah obvestil vodjo preiskav oziroma višjega kriminalističnega inšpektorja Roberta Slodeja. Njemu je izročil dokument z dodatnimi zaznamki kot naznanilo suma kaznivega dejanja. Uradnih dopisov ali kakršnih koli drugih dokazil pa v KPK nimajo, tega niso niti izvajali. Zanimivo pa je, da je kriminalist, višji inšpektor Slodej – umrl v dokaj sumljivih okoliščinah. Pri popravilu strehe, kjer naj bi bil povsem sam, naj bi padel z nje, udaril z glavo ob betonska tla in umrl.

Minister za pravosodje pristal v laži

Klemenčič je na seji govoril tudi o tem, da so bili v stiku z Uradom za preprečevanje pranja denarja, »zadeva mora biti zabeležena na KPK, ker so bili izjemni skrbni takrat pri beleženju tovrstnih zadev«. No, njegov naslednji Boris Štefanec je kmalu sporočil, da v KPK nimajo nobenih zabeležk o sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja v tej zadevi.

Naredil vse, da se je pranje zakrilo

KPK je torej v Klemenčičevem času dokument po neformalni poti predala Policiji (NPU). Pred tem pa so dokument celo priredili z namenom, da zaščitijo žvižgača. Skoraj ni mogoče verjeti, žvižgač v tem primeru je bila Banka Slovenije. Kar pomeni, da gre za neverjeten izgovor. Banka Slovenije ne more biti noben žvižgač in ni bilo nobenega razloga, da bi to ime zabrisali.

Klemenčič opustil dolžno ravnanje

Nadalje KPK naznanilo kaznivega dejanja Policiji ni posredovala na podlagi določil Zakona o kazenskem pregonu, temveč so dokument predali uslužbencu NPU, da ga je odnesel na Policijo, kjer pa se je nato za njim izgubila vsaka sled. Če bi ta dokument KPK Policiji predala po uradnem protokolu, se za njim zagotovo ne bi izgubila sled, bil bi podlaga za nadaljnjo preiskavo. Klemenčič je s tem opustil dolžno ravnanje, »kar ustreza definiciji korupcije«, navajajo predlagatelji interpelacije.

V primeru Masleše ni niti trznil

Očitajo mu tudi opustitev primernih ravnanj, ko gre za imenovanja in kadrovske rešitve, v katerih sodeluje ministrstvo za pravosodje. Pri tem v SDS navajajo primer nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, za katerega je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je v primeru Patria sodeloval pri kršitvah človekovih pravic, a Klemenčič ni ukrepal.

Negativen odnos do svojih sodelavcev

Poleg tega Klemenčiču očitajo tudi negativen odnos do ostalih deležnikov, ko gre za usklajevanje zakonov. Pri tem v interpelaciji navajajo novelo zakona o kazenskem postopku, ko je minister nerazumno vztrajal pri rešitvah, proti katerim so bili vrhovno sodišče, tožilstvo, odvetniška zbornica in ugledni profesorji kazenskega prava vseh treh pravnih fakultet v Sloveniji

Zakonodaje ni pripravil kot bi moral

Očitajo mu tudi odgovornost zaradi nepriprave ustrezne zakonodaje na področju pravosodja, ki bi omogočala celostno reformo pravosodja, prilagojeno standardom EU. Ker ni reforme, pravosodje deluje tako, da ustvarja prvorazredne in drugorazredne državljane. Pri tem spomnimo zgolj na primer Zorana Jankovića in zadevo »farmacevtka«, ko je ljubljansko višje sodišče potrdilo izločitev dokazov, pridobljenih s prisluškovanjem.

Opitost ali res samo e-cigarete?

Za Klemenčiča velja tudi to, da naj bi v državnem zboru vidno opit predstavljal nekatere zakonodajne spremembe. Zakaj naj? Zato, ker vodstvo državnega zbora ni odredilo pihanja, pozneje pa je Klemenčič zatrjeval, da je bilo njegovo smejanje, kriljenje z rokami, besedičenje v prazno, majavost, zapletanje pri izgovorjavi in podobno, vonj po alkoholnih hlapih in še kaj posledica kajenja elektronskih cigaret.

Premoženja ni nikoli predstavil

Pri Klemenčiču je sporno tudi premoženje. Ne samo njegovo, tudi tisto, ki ga pridobiva njegova žena Nina Zidar Klemenčič. Slednja je kot odvetnica od proračunskih porabnikov doslej prejela 630.434 evrov, kakor to kaže spletna aplikacija Erar. Prihodki odvetnice Nine Zidar Klemenčič pa so se enormno povečali in zgostili prav v času po državnozborskih volitvah julija 2014. Goran Klemenčič pa nikoli doslej javno ni pojasnil in predstavil svojega in družinskega premoženja, prihodkov ter izvorov le teh.

In kot takšen bi bil še evropski komisar?

Danes bo to že deseta interpelacija, vložena proti članom vlade Mira Cerarja, ki se ji sicer počasi izteka mandat. Ravno v dneh po vložitvi interpelacije pa je vlada podprla kandidaturo Klemenčiča za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope.

nazaj na vrh