Grozljivo: nekdanji premier in sedanji zunanji minister Miro Cerar upa, da bo Slovenija ostala med podporniki zloglasne marakeške deklaracije!

Prejšnji premier Miro Cerar nadaljuje z izdajo. (foto: Matic Štojs Lomovšek) Prejšnji premier Miro Cerar nadaljuje z izdajo. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Zunanji minister Miro Cerar je danes napovedal, da bo vlada na četrtkovi seji razpravljala o globalnem dogovoru o migracijah. Zdi se mu namreč prav, da se vlada znova opredeli do tega dogovora glede na spremenjene okoliščine.

 

Cerar je na seji odbora DZ za zunanjo politiko, na kateri je odgovarjal na vprašanja in pobude poslancev, pojasnil, da bo ministrskemu zboru predlagal, da se ponovno opredeli do globalnega dogovora o migracijah, ker vlado sestavlja nova koalicija in ker so zaradi odstopov in pomislekov nekaterih držav do tega dogovora nastale spremenjene okoliščine.

Spomnil je, da ZDA, Avstralija in Madžarska niso sodelovale v poganjanjih o tem dogovoru, Avstrija in Češka sta napovedali, da se mu ne bosta pridružili, pomisleke pa so izrazile Poljska, Bolgarija in Brazilija. V pogajanjih je sicer sodelovalo skoraj 180 držav, več kot 150 pa se jih je pridružilo deklaraciji, ki bo sprejeta decembra na mednarodni konferenci v maroškem Marakešu.

Cerar verjame, da obstaja velika možnost, da bo slovenska vlada ostala pri dogovoru, če bo odločitev drugačna, pa bo to upošteval. "Verjamem, da mora Slovenija ostati aktivna in povezana z veliko večino sveta v tem primeru. Migrantskega vprašanja ne more nobena država reševati sama," je poudaril.

Jožef Horvat (NSi) je Cerarja opozoril, da vlada na četrtkovi seji ne bi smela sprejeti dokončne odločitve glede dogovora, saj da bi bilo to v nasprotju z zakonom o zunanjih zadevah in deklaracijo o zunanji politiki, v katerih je natančno določena vloga DZ pri zunanji politiki.

Menil je, da bi morala vlada dokončno odločitev sprejeti šele po petkovi nujni seji odbora za zunanjo politiko in izredni seji prihodnjo sredo, ki bosta posvečeni dogovoru o migracijah, na podlagi razprave poslancev. "Vse ostalo bom razumel, da smo mi tukaj brez veze," je dejal.

Andreja Širclja (SDS) je zanimalo stališče Slovenije do evropske vojske, o kateri sta v zadnjih dneh govorila francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel. Cerar je dejal, da gre za idejo, ki pomeni nadgradnjo pobude o evropskem obrambnem sistemu, znanem pod angleško okrajšavo Pesco. "Slovenija je že vpeta v skupne priprave za nastanek skupnih obrambnih sil EU. Na tem področju sodelujemo, smo obveščeni in dajemo tudi predloge in pobude," je pojasnil.

Menil je, da je ideja omenjenih državnikov o evropski vojski verjetno odziv na premisleke, ki sta jih imela v zadnje času, o dogajanju v zvezi z brexitom, pozicioniranju ZDA itd. "To ni pravzaprav nič novega, nova je morda besedna zveza evropska vojska, ki sta jo voditelja prvič tako neposredno izrekla," je dodal.

Zmago Jelinčič (SNS) je ministra vprašal glede nedavnega obiska na Dunaju pri avstrijski zunanji ministrici Karin Kneissl, s katero sta govorila tudi o pravicah nemško govoreče skupine v Sloveniji. Cerar je povedal, da je pogovor stekel na pobudo avstrijske kolegice, pri čemer je sam vztrajal pri dosedanjih stališčih Slovenije.

Poudaril je, da nehomogena nemško govoreča skupina v Sloveniji obstaja, na vprašanje, ali obstaja kakšna možnost, da bi tej skupini priznali podobne pravice, kot jih imajo druge manjšine, pa je avstrijski ministrici zelo jasno odgovoril, da te možnosti ni in da te skupine ni možno primerjati s slovensko narodno skupnostjo v Avstriji.

Cerar je na vprašanje Predraga Bakovića (SD) komentiral tudi pobeg bivšega makedonskega premierja Nikole Gruevskega na Madžarsko, kjer je zaprosil za politični azil. To je po Cerarjevih besedah velik izziv za madžarsko vlado, ki je zaradi očitkov o kršenju temeljnih evropskih vrednot pod hudim pritiskom Bruslja. "Zdaj se je znašla še v zahtevni situaciji, kako obravnavati status Gruevskega - ali mu podeliti pravico do azila oz. kako k temu pravno pristopiti," je dejal Cerar. Gruevski bi moral sicer začeti prestajati dvoletno zaporno kazen, na katero je bil obsojen zaradi zlorabe položaja.

nazaj na vrh