Glosa Gašperja Blažiča: Domen Savič akbar!

foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Priznati moram, da se ne spomnim več dobro, kdaj sem prvič slišal za Domna Saviča. Mislim pa, da je bilo to leta 2012, ko je sprožil akcijo proti Sebastjanu Erlahu v času, ko je bil slednji še novinar Radia Ognjišče. Zaradi zanj spornega tvita, ki ga je napisal Erlah, je Savič sprožil akcijo pošiljanja protestnih pisem uredniku. Kot je znano, je bil novinar najprej »začasno« suspendiran, vendar ga niso več vzeli nazaj v službo. Zmaga Domna Saviča je bila popolna. Njegov zapis v zvezi s tem primerom si lahko preberete TUKAJ.

 

Meni je bilo sicer že takrat takoj jasno, da gre v primeru D. S. za radikalnega levičarja, ki si jemlje pravico – podobno kot novinarsko častno razsodišče – arbitrarno razsojati, kdo se lahko oglaša v javnosti in kdo ne. In kot nalašč se je začel pojavljati kot nekakšen neodvisen sogovornik in mnenjski voditelj v raznih člankih na MMC RTVS (na primer TUKAJ). No, ko človek bere takšne moralne poduke ustvarjalcem slovenske medijske krajine in to primerja s Savičevim izrazoslovjem (»klerokatolibanske pičke«, kar je Svetlani Makarovič zagotovo zelo všeč), se mora ob tem grenko nasmehniti. Ampak brez heca – takrat, leta 2012, ob simulirani akciji menda več tisoč domnevnih razburjenih poslušalcev, ki niso mogli verjeti, kakšne nasilne tvite piše Erlah, sem celo od marsikaterega katoličana tu in tam slišal pripombo, češ tale Savič pa ne more biti slab, saj se vendarle bori proti nasilju. Torej je zagotovo poštenjak in mu je treba prisluhniti. In ne boste verjeli – še nekaj mesecev nazaj sem slišal podobne ocene, čeprav nekoliko z zadržkom, češ »državljan D« je v odnosu do katoličanov sicer vulgaren, ampak glede svojega džihada proti oglaševanju v Demokraciji ima pa prav. Tudi premier Marjan Šarec (ki je tudi menda katoličan in celo reden obiskovalec nedeljskih maš) mu je dal prav. In še marsikdo. Češ, vse Savičeve zmerljivke skupaj so le promil v primerjavi s škodo, ki jo povzroči ena naslovnica Demokracije – denimo tista o temnopoltih rokah, ki grabijo po svetlolaski.

No, nato pa je prišla streznitev – zgodila se je cenzura oglasa na ljubljanskih mestnih avtobusih. Zavod Živim je menda oglaševal prepovedano vsebino, ker je javnost osveščal o negativnih posledicah splava in se zavzel za varovanje življenja nerojenih otrok. Sodni proces proti Tadeju Strehovcu pač ni dovolj, treba je izbrisati vse, kar ni v skladu z uresničevanjem svoboščine, ki jo predpisuje 55. člen Ustave RS (ki, mimogrede, NIKJER, ampak res nikjer ne omenja pravice do splava). No, sedaj bodo tudi največji optimisti iz vrst katoliških idealistov, ki še niso predelali celotne življenjske zgodbe Edvarda Kocbeka, ugotovili, da jo je »poštenjak« zagodel tudi njim. In če kolikor toliko uporabljajo dar razločevanja duhov, bodo hitro ugotovili, da če vragu ponudiš prst, zagrabi celo roko. In nauk? Vrag veliko obljublja, malo daje, vzame pa vse. Prej ali slej bodo tudi najbolj dialoško navdahnjena katoliška peresa ugotovila, da se simpatiziranje z levičarsko borbo proti »sovražnemu govoru« pač ne izplača. Ker bodo v vsakem primeru tudi sami dobili prisilen nagobčnik. Ko ti ga enkrat nataknejo, se ga ne znebiš več. Če pa se ga poskušaš znebiti, greš ribat tla na Dob.

In tudi zato Slovenska škofovska konferenca modro molči glede marakeške deklaracije – Sveti sedež jo je aktivno podprl, pri nas pa so zadržani, ker vedo, da bi podpora sprožila totalen revolt ljudi, kritično stališče SŠK do sporazuma o migracijah pa bi lahko pomenilo tudi kazenske ukrepe proti škofom. A vsaka podpora borbi proti »sovražnemu govoru« po zamisli levičarskih džihadistov vedno pomeni tudi pristanek na to, da ti vzamejo pravico do mnenja. Horuk v stare čase torej, po modelu Franca Popita Jokla.

Morda pa bi poskušali predstavniki Zavoda Živim izterjati vsaj vrnitev denarja za oglas? In pa seveda vložiti ovadbo zaradi kršenja pogodbenih obveznosti. Ah, seveda, mi smo vendar kristjani, mi se ne maščujemo, mar ne? Zato bomo tudi »klerokatolibanske pičke« mirno požrli, kajti Domen je poštenjak in si zasluži zmago. On je vendar največji. Bom povedal kar po arabsko: Domen Savič akbar!

nazaj na vrh