Franci Donko: Sto let po fatimskih prikazovanjih in oktobrski revoluciji nam še vedno vladajo boljševiki!

  • Napisal  Franci Donko
Franci Donko Franci Donko Foto: arhiv Demokracije

Franci Donko je na shodu Odbora 2014 pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije poudaril, da je minilo že enaindvajset let, odkar je parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela resolucijo 1096, ki nosi naslov O ukrepih za odpravo dediščine nekdanjih totalitarnih komunističnih režimov.

Ko beremo te skorajda preroške besede za primer neuspešne tranzicije, kakršna se je primerila nam, Slovencem, spoznamo, da jih bo treba še velikorat ponoviti: »Nevarnosti v primeru neuspešnega prehodnega procesa je veliko. V najboljšem primeru bodo vladali oligarhija namesto demokracije, korupcija namesto vladavine prava in organiziran kriminal namesto človekovih pravic. V najslabšem primeru bi bila posledica lahko ‘žametna obnovitev’ totalitarnega režima, če ne celo strmoglavljenje porajajoče se demokracije.« Znake te obolelosti smo nedavno sporemljali iz Moskve, kjer sta bila odlikovana predstavnika nespoštovanja zakonov, ki sta jim prisegla, moralno bolne politike. Tudi naši boljševiki so zajedavci naše civilizacije, pervertirajo njeno visoko filozofsko in socialno misel, nanjo pa cepijo najbolj grobo in najbolj prefinjeno nasilje in v petdesetih oziroma sedemdesetih letih jim uspe skvariti narodni značaj, zadolžiti in osovražiti državo. Vse za neomejeno moč in oblast nad ljudmi!

 

Uničevalci demokracije

Za demokracijo si je težko zamisliti kaj hujšega, kaj bolj ekscesnega, kot je na eni strani montiran politični proces znotraj njenega pravosodnega sistema ali pa na drugi odkritje množičnega morišča.

In kako se v Sloveniji takšne velike krivice razrešijo? Proces se prepusti zastaranju, 800 mrtvih pa pokoplje v eni sami krsti.
V nebo vpijoč greh in sramota! Janeza Janšo so ponižali še enkrat, s sodnim zastaranjem zrežiranega pregona, ki še kar služi svojemu cilju v slogu vprašanja novinarjev na Siolnet v nedavnem intervjuju s Šarcem: »Bi Janezu Janši, ki kazenskopravno velja za nedolžnega, saj je postopek proti njemu zastaral, podelili mandat za sestavo vlade?«

Si predstavljate takšno pokvarjenost? Poškodovanost misli in zlorabo profesionalnih standardov pravne, novinarske in drugih strok?

 

Zgodba brez epiloga

Sprevrženost zdajšnje oblasti je razvidna tudi iz tragične zgodbe koroških dečkov. Okrajno sodišče v Ljubljani je 10. marca letos izdalo zelo pomembno sodbo v primeru koroških dečkov, ko je zavrnilo poskus CSD Velenje in Slovenj Gradec, da bi dosegli prepoved omenjanja koroških dečkov v medijih. Po navodilih Kopač Mrakove so najprej želeli izsiliti medijski molk in prepoved omenjanja koroških dečkov v medijih, ker pa jim je sodišče to preprečilo, so povsem izgubili kompas in začeli zagovornike koroških dečkov vsevprek kazensko preganjati.

Ministrstvo Anje Kopač Mrak vseskozi spodbija pomen ugotovljenih kršitev človekovih pravic v zadevi koroških dečkov. Zaradi pomoči babici pa kazensko preganja vse, ki smo se postavili na stran nemočnih. Tudi v mnogih drugih razvpitih primerih vlada ustavnega pravnika Mira Cerarja dokazano brani krivce, preganja pa tiste, ki na napake opozarjamo, še najbolj zagovornike človekovih pravic. Pod Cerarjevo levičarsko vlado se na zakonodajni in osebni ravni dogaja hudo poseganje v družino, ki za demokratično družbo ni sprejemljivo, saj družbi spodkopava tla pod nogami in povzroča hude družinske travme. Krivice koroškima dečkoma, babici in dedku bo enkrat treba popraviti, odgovorne pozvati k prevzemu odgovornosti! Naša naloga pa je, da takšen samoumevni tok dogodkov spet spravimo v življenje.

 

Zloglasni 133. člen še vedno duši svobodo govora

Tako danes stojim pred vami kot žrtev političnega procesa, finančnega in socialnega maščevanja izrojene levice, finančno kaznovan z izgubo službe, psihično in fizično oslabljen zaradi nenehnega boja, kar človeka pripelje na rob moči. Hkrati pa moje življenje dobiva povsem nov smisel, ko srečujem pokončne in zavedne ljudi, kakršni prihajate na shode za boljšo Slovenijo. Ponosen sem, ko se zavem, da moje korenine poganjajo iz iste duhovne dediščine, iz katere so se napajali Halas, Terčelj, Grozde, Natlačen, Ehrlich, Pučnik, Sirc, Vodetova, Nagode ... Postal sem član družine, v kateri je cela množica mučencev za vero, svobodno in demokratično Slovenijo, ki se ji pridružujemo tudi tisti iz časa po osamosvojitvi z Janšo in s Krkovičem na čelu, preganjani po zloglasnem 133. členu, verbalnem deliktu zoper vsakršno svobodo govora, mišljenja in vesti.

 

Čas je, da se obrnemo proti Fatimi

Zadnja prošnja, ki jo je umirajoči Hamlet izrekel na odru svojega življenja, preden ga je zagrnil zastor molka, so bile besede: »Razloži mene in mojo stvar tistim, ki je ne vedo.«

Zato bi bilo naravnost tragično tudi to, če v zatohlo kulturno in duhovno stanje naše domovine ne bi prihajali mi, ki samo razlagamo resnico pred to hišo sramote.

Naše poslanstvo bi namreč že zdavnaj morale prevzeti različne – pravzaprav vse – kulturne, znanstvene, raziskovalne, visokošolske ter druge prosvetne in vzgojne ustanove. Pa tega niso storile. Ne pri nas pa tudi v Evropi ne. Niso poslušale opozoril, ko je bil še čas za to.
Papež Benedikt XVI. je pred 11 leti v Regensburgu opzoril Evropo na njeno veliko napako, na težave, ki bodo prišle zaradi odklanjanja celovitosti razuma, s čimer Evropa odklanja tudi svojo utemeljenost na krščanstvu. »Zato je raztreščena, šibka in brez omembe vrednih voditeljev, ko je soočena z islamom in še posebej z njegovo grožnjo v obliki migrantske krize. Prav tako je medla ob soočenju s komunizmom in svojo pilatovsko preteklostjo, povezano z njim. Še več:

»Zahod je danes pod ideološkim nadzorom, kot je bil za časa komunizma. Po zgledu izginulega komunizma se tudi islam predstavlja kot alternativa zahodnemu svetu. Islam igra tako kakor nekoč komunizem na čustva, da bi osvojil ljudi. Legitimira se tako, da se predstavlja kot glas revnih na tem planetu in tako vznemirja zahodno vest. Včeraj se je prikazovalo, da glas revnih prihaja iz Moskve, danes naj bi prihajal iz Meke! Intelektualci danes znova inkarnirajo to oko Korana, kot so včeraj oko Moskve. Izobčujejo za islamofobijo, kakor so včeraj za antikomunizem. V Sloveniji sploh ne moremo govoriti v pretekliku, saj nepotuhnjen del naših (post)boljševikov na svoje shode hodi s simboli komunistične in islamske države,« so zapisali v 101. številki revije Zaveza.

Zato Evropa še kako potrebuje prebujenih ljudi, ki bodo zlahka prepoznavali tudi to, kaj je nekultura, kaj psevdoreligija in kaj sploh ni dialog.
Naj končam z vtisom iz sodnega procesa zoper svobodo govora, ki poteka proti meni: Največ hude krvi in besa tožnikov na prvem naroku kazenskega pregona zoper mene je bilo zaradi članka Babi, kdaj gremo domov. Zavedanje storilcev nezakonitega odvzema je pekoče spoznanje, da vnučka še vedno vesta, kje je njun dom. Otrokoma lahko daste naslednji odgovor: domov bosta šla, ko bodo slovenske dežele svobodne, ko ne bo več duhovne, politične in gospodarske okupacije levičarsko-homoseksualne naveze.

Tudi slovenski narod podobno kot otroka instinktivno ve, kje je njegov dom. Ve, da prebiva v srcu krščanske Evrope, v duhovni Fatimi, ne pa v kremeljskih mavzolejih smrti, kamor se hodijo klanjat slovenski predstavniki kulture smrti.

nazaj na vrh