Fiskalni svet vnovič opozarja na preveliko rast porabe in na neustrezen rebalans proračuna

Ljubljana. Ljubljana.

Fiskalni svet je včeraj vnovič opozoril, da vlada z rebalansom proračuna za leto 2019 načrtuje previsoko rast porabe. V okolju ugodnih gospodarskih razmer varčevanje res ni potrebno, kljub temu pa bi morala biti vlada bolj previdna pri načrtovanju tako javnofinančnih izdatkov kot tudi prihodkov, meni.

 

Da je načrtovana rast odhodkov previsoka, je fiskalni svet opozoril že decembra lani ob sprejemanju sprememb odloka za pripravo proračunov javnih blagajn, s katerimi se dovoljena poraba vseh štirih javnih blagajn v letu 2019 zvišuje. Na tej osnovi je vlada januarja letos pripravila še predlog rebalansa letošnjega proračuna, ki je v teh dneh že v postopku v DZ.

Oceno predloga rebalansa je fiskalni svet objavil danes. Dokument nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019, je ugotovil tudi tokrat in dodal, da se mu zdi to dokaj tvegano. Ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer bi se namreč lahko stanje javnih financ poslabšalo.

Predvsem se zdi članom tega posvetovalnega telesa vlade zaskrbljujoče, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.

Iz predloženih proračunskih dokumentov izhaja, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani. A to je v nasprotju z zakonodajo, saj bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu zvišala le za 870 milijonov evrov.

S takšno rastjo javne porabe Slovenija zapušča strukturno ravnovesje. Izraža negativen fiskalni napor, kar je slabo in predstavlja tveganje za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ, opozarja fiskalni svet.

Medtem se zdi fiskalnemu  svetu upravljanje z javnim dolgom za zdaj še dobro. Vlada ga namreč namerava z lanskih 70,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letos znižati na 66 odstotkov BDP. Vendar pa ima pomisleke fiskalni svet tudi tu, načrtovano znižanje namreč temelji na visoki predvideni gospodarski rasti in enkratnih prihodkih od privatizacije.

Ker se v zadnjih mesecih povečujejo tveganja za občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti od napovedi, bi morala vlada v tako negotovem okolju slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javnofinančnih prihodkov kot izdatkov. Izdatke bi torej morala načrtovati v še nekoliko nižji višini, kot jo kot maksimalno dopušča fiskalno pravilo.

Člani fiskalnega sveta so ob tem opozorili še, da postopek priprave proračunskih dokumentov vnovič ne odraža zakonske zahteve po časovni usklajenosti njihovega sprejemanja in po srednjeročnem načrtovanju fiskalne politike. Predlog rebalansa državnega proračuna je bil namreč oblikovan šele nekaj več kot mesec dni po sprejemu sprememb javnofinančnega okvira za obdobje 2018-2020 v DZ.

Ta zadnji krovni dokument za proračunsko načrtovanje je bil istočasno spremenjen samo za eno leto, čeprav zakonodaja zahteva celovito spremembo za tekoče in prihodnja tri leta. To je po oceni  fiskalnega  sveta problematično predvsem zato, ker so bili po oblikovanju vlade sprejeti ukrepi z javnofinančnimi posledicami tudi v prihodnjih letih.

Celotno sporočilo za javnost Fiskalnega sveta RS si lahko preberete tukaj (http://www.fs-rs.si/ocena-fiskalnega-sveta-skladnost-predloga-rebalansa-proracuna-republike-slovenije-za-leto-2019-s-fiskalnimi-pravili/)!

Fiskalni svet RS: Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 je neustrezen

Predlog rebalansa državnega proračuna in že sprejeti okvir za pripravo proračunov sektorja država nakazujeta ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko v letu 2019. Ta je po mnenju fiskalnega sveta v trenutnih okoliščinah neustrezna. Ob predvidenem ohranjanju ugodnih gospodarskih razmer se bo namreč stanje javnih financ tako po oceni fiskalnega sveta kot tudi Vlade RS strukturno poslabšalo. Pri tem ocenjujemo kot zaskrbljujoče, da bo predvsem z gospodarsko rastjo spodbujeno rast prihodkov spremljalo pretežno trajno povišanje izdatkov, ki hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.

Vlada RS v januarja predloženih proračunskih dokumentih predvideva v letu 2019 povišanje izdatkov sektorja država za 1,13 milijarde evrov glede na leto 2018. Takšna raven izdatkov je po mnenju fiskalnega sveta določena v nasprotju z zakonodajo. Določila zakona o fiskalnem pravilu bi bila namreč spoštovana ob povečanju celotnih izdatkov sektorja država za okoli 870 milijonov evrov, kar bi z izjemo lanskega leta predstavljalo najvišjo rast izdatkov po letu 2009. Fiskalna pravila v trenutnih razmerah tako zahtevajo le omejevanje prehitre rasti izdatkov in zagotovitev zadostnega nominalnega presežka za ohranitev strukturnega ravnotežja sektorja država, ki je bil v preteklih dveh letih že dosežen. Fiskalni svet ocenjuje, da s fiskalnimi pravili usklajeno povečanje izdatkov ne bi omejevalo vlade pri zasledovanju njenih ciljev, ampak bi bilo doseganje teh izvedeno na način, ki ne bi ogrožal srednjeročne vzdržnosti javnih financ in s tem blaginje prebivalstva na dolgi rok.

Zniževanje javnega dolga naj bi se letos nadaljevalo. Znova naj bi okrog polovico znižanja deleža javnega dolga v BDP prispevala predvidena rast nominalnega BDP in v znatni meri tudi prihodki od privatizacije. Fiskalni svet je prepričan, da trenutno krčenje dolga samo po sebi ni zadosten pogoj za zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ, medtem ko so strukturno vzdržne javne finance nujen pogoj za zniževanje dolga na daljši rok.

V zadnjih mesecih se povečujejo tveganja za občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti v letu 2019 od napovedi, na katerih so osnovani proračunski dokumenti. V negotovem okolju bi morala vlada slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javnofinančnih prihodkov kot tudi izdatkov. Spoštovanje načela previdnosti ob povečanju negativnih tveganj po oceni fiskalnega sveta pomeni, da bi predvidena dejanska raven izdatkov zaostajala za maksimalno dovoljeno. Proračunski dokumenti pa, nasprotno, to mejo še presegajo.

Postopek priprave proračunskih dokumentov ponovno ne odraža zakonske zahteve po časovni usklajenosti njihovega sprejemanja in po srednjeročnem načrtovanju fiskalne politike. Predlog rebalansa državnega proračuna je bil namreč oblikovan šele dober mesec po sprejemu sprememb okvira v Državnem zboru RS. Hkrati je bil okvir znova spremenjen samo za eno leto, čeprav zakonodaja zahteva celovito spremembo za tekoče in prihodnja tri leta. To je po oceni fiskalnega sveta problematično predvsem, ker so bili po oblikovanju vlade sprejeti ukrepi z javnofinančnimi posledicami tudi v prihodnjih letih. Fiskalni svet pričakuje, da bo vlada ob pripravi programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa pomladi 2019 predstavila verodostojne in celovite proračunske načrte, ki bodo vodili k srednjeročno vzdržnim javnim financam.

http://www.fs-rs.si/

nazaj na vrh