Evropsko gospodarstvo čakajo burni časi, slovenski strukturni fiskalni položaj se bo poslabšal

  • Napisal  L.K.
Evropsko gospodarstvo čakajo burni časi, slovenski strukturni fiskalni položaj se bo poslabšal Foto: arhiv Demokracije

Evropska komisija je danes evropskemu gospodarstvu napovedala plovbo po razburkanih vodah. Prvič po desetletju bodo sicer vse članice EU beležile rast v triletnem obdobju, ki ga pokriva napoved, a prihodnost je bolj negotova kot običajno, tveganja so izjemno velika, ugotavlja komisija v zimski gospodarski napovedi.  Je pa občutno izboljšala obete glede rasti BDP v Sloveniji, njen strukturni fiskalni položaj pa se bo do leta 2018 precej poslabšal.

Območju evra komisija za letos napoveduje 1,6-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 1,8-odstotno, kar je nekoliko bolje kot jeseni, ko je napovedala 1,5-odstotno oziroma 1,7-odstotno rast.

V celotni EU je vzorec podoben. Bruselj ji za letos in prihodnje leto napoveduje 1,8-odstotno rast, kar je nekoliko bolje oziroma enako kot jeseni, ko je napovedal 1,6-odstotno oziroma 1,8-odstotno rast.

A tveganja so izjemno velika, opozarjajo v Bruslju, poroča STA.

"Gospodarsko okrevanje v Evropi se nadaljuje peto leto zapored. A v teh negotovih časih je pomembno, da evropsko gospodarstvo ostane konkurenčno in sposobno prilagajanja spremenljivim okoliščinam. To pa terja nadaljnja reformna prizadevanja," je izpostavil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro.

Napovedi Bruslja za Slovenijo

Evropska komisija je v zimski gospodarski napovedi občutno izboljšala obete glede rasti BDP v Sloveniji. Za letos in prihodnje leto ji napoveduje triodstotno gospodarsko rast. Strukturni fiskalni položaj pa se bo do leta 2018 precej poslabšal. Strukturni primanjkljaj naj bi se v obdobju 2016-2018 zvišal z 1,9 odstotka na 2,6 odstotka.

S triodstotno rastjo v tem in prihodnjem letu je Slovenija precej nad povprečjem v območju evra in celotni EU. Napoved je tudi občutno boljša kot jeseni, ko ji je komisija za letos in prihodnje leto napovedala 2,6-odstotno oziroma 2,2-odstotno rast.

Nekoliko boljša je tudi napoved glede javnofinančnega primanjkljaja. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 1,7-odstotnega, za prihodnje leto pa 1,4-odstotnega, medtem ko ji je jeseni napovedala za letos dveodstotnega, za prihodnje leto pa 1,5-odstotnega.

Primanjkljaj tako ostaja znatno pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. Bruselj je lani spomladi tudi ustavil postopek proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja.

Še vedno pa jo opozarja na strukturni fiskalni napor. Strukturni fiskalni položaj Slovenije pa se bo po bruseljski napovedi v obdobju 2016-2018 občutno poslabšal. Poslabšanje je po navedbah komisije predvsem posledica velike spremembe v proizvodni vrzeli.

Strukturni primanjkljaj v Sloveniji je bil po podatkih komisije v lanskem letu 1,9-odstoten, letos naj bi bil 2,1-odstoten, v prihodnjem letu pa 2,6-odstoten.

nazaj na vrh