Evropski parlament želi Evropo z reformami približati državljanom

  • Napisal  ELS, B.S.
Evropski parlament Evropski parlament Foto:  Ash Crow / Wikipedia

Predstavniki večjih skupin v Evropskem parlamentu so se danes v razpravi v Strasbourgu zavzeli za obsežne reforme, s katerimi bi Evropska unija izšla iz krize ter postala hitrejša, učinkovitejša in bližja državljanom. A Evropska komisija je ob tem posvarila pred preveč ambicioznimi načrti, zaradi katerih bi bile nujne spremembe evropskih pogodb.

"Čeprav je osvežujoče videti različne vizije, moramo priznati, da spremembe pogodb niso na vrhu dnevnega reda, še posebej ne v državah članicah," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal podpredsednik komisije Frans Timmermans.

Poslanci so o reformah v uniji razpravljali spričo negotovosti zaradi izstopa Velike Britanije iz povezave ter spremembe oblasti in s tem usmeritev v ZDA, pa tudi zaradi begunske krize in boja proti terorizmu.

Največji skupini v Evropskem parlamentu - Evropska ljudska stranka (EPP) ter socialisti in demokrati (S&D) - sta med drugim predlagali, da bi Svet EU preoblikovali v neke vrste drugi dom parlamenta z namenom, da bi odločitve sprejemali z večino in ne soglasno. Po besedah Nemca Elmarja Broka (EPP) bi bilo to izvedljivo tudi brez spremembe pogodb EU. Pobudo za "pravi drugi dom" je podprla tudi sopredsedujoča skupini Zelenih Ska Keller.

Vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je predlagal še obsežnejšo reformo, ki bi zajemala zmanjšanje evropske komisije, spremembo evropskega volilnega sistema, tesnejše sodelovanje v območju evra ter vzpostavitev položaja evropskega finančnega ministra. "Ljudje nočejo manj Evrope, želijo več Evrope," je menil.

Evropska poslanka iz Slovenije Romana Tomc (EPP/SDS) pa je poslanske kolege v ponedeljek ob začetku plenarnega zasedanja seznanila s slovenskim predlogom za evropsko ustavo in t. i. Ljubljansko pobudo. Kot je dejala, so jo zasnovali ugledni slovenski pravniki s prepričanjem, da je EU lahko zgolj uravnotežena unija nacionalnih držav, njihovih civilnih družb in tržnih gospodarstev, ob medsebojnem spoštovanju. Predlog predvideva vsebinske spremembe od de facto polpredsedniškega sistema do drugih institucionalnih sprememb, predvsem pa daje EU pristojnosti, s katerimi bo kos izzivom prihodnosti, je kolegom pojasnila Tomčeva.

"Pri izhodu iz situacije, v katero smo zašli, moramo začeti z majhnimi koraki. Poiskati bi morali najmanjši skupni imenovalec, ki nas povezuje - ali nekaj njih - in potem na tem graditi naprej. Verjamem pa, da bo EU obstala. Vprašanje je le, v kakšni sestavi," je v govoru v Strasbourgu še poudarila Tomčeva, kot so sporočili iz njene pisarne.

Verhofstadt in Brok sta tudi pripravila dve od treh resolucij o reformi EU, o katerih bodo evropski poslanci glasovali v četrtek, zadnji dan plenarnega zasedanja v Strasbourgu. Vse tri resolucije poudarjajo, da mora Evropska unija za izboljšanje svojega delovanja in vrnitev zaupanja državljanov najprej izkoristiti orodja in mehanizme, ki jih že ima z Lizbonsko pogodbo ter šele nato sprejemati reforme. Evropska komisija bo svoje ideje glede reforme unije predložila pred 60. obletnico rimskih pogodb, ki bo sredi marca.

Dr. Milan Zver: "Namesto ihte pri integraciji bi bilo bolje utrjevati evropsko pripadnost"

V razpravi je sodeloval tudi vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver. Spomnil je, da je pred natanko stotimi leti je umrl avstro-ogrski cesar Franz Jožef. "Takrat je divjala vojna. To je bil čas, ko so prevladale centrifugalne sile: razpadale so države, rojevali so se totalitarni in avtoritarni režimi, na desetine milijonov je bilo pobitih. V 20. stoletju je vladala kultura strahu in smrti," je dejal.

"Vsaj na zahodu je pred 60 leti z nastankom Unije prevladala kultura življenja, miru in blaginje. A na žalost ne trajno. Kriza v zadnjih letih ponovno obrnila tok zgodovine. Ekstremizem je ponovno 'in'. Deja vu?" je opozoril.

V razpravi je izrazil upanje, da naj razprava spodbudi razmišljanje o naši skupni usodi. "Premalo nas je, da bi se delili; manj kot 10% v svetovnem merilu. Tisti, ki nas delijo, so dobro definirali svoje cilje. Kaj pa mi, ki se imamo za potomce t.i. racionalistične civilizacije? Neprizadeto in nemočno spremljamo situacijo. To je znak za alarm!" je dejal.

"Bolj kot ihta, da še naprej krepimo skupne strukture in politike EU, bi bilo koristneje, če bi utrjevali evropsko pripadnost, zavezo, identiteto. Šele na tako utrjeni podlagi lahko zgradimo kasneje kaj več," je še povedal dr. Milan Zver.

B.S., ELS

nazaj na vrh