(EKSKLUZIVNO) Razkrivamo razloge, zakaj je premier Šarec za evropskega komisarja predlagal »politično brezbarvnega« Janeza Lenarčiča – slednji je pred petimi leti kot funkcionar OVSE zamižal na obe očesi ob dogajanju na volitvah

  • Napisal  Pavel Gorenčič
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Janez Lenarčič je kot karierni diplomat sodeloval v vladah različne barve... (foto: e-maribor.si) Janez Lenarčič je kot karierni diplomat sodeloval v vladah različne barve... (foto: e-maribor.si)

Predsednik vlade Marjan Šarec je včeraj razglasil, da je njegova vlada za slovenskega člana Evropske komisije nominirala Janeza Lenarčiča, dosedanjega vodjo stalnega slovenskega predstavništva pri EU. Omenjena odločitev je sprožila hudo reakcijo predvsem s strani SD (več TUKAJ), z njo pa ni bila zadovoljna niti slovenska delegacija Evropske ljudske stranke.

 

Kot je na twitterju zapisala evropska poslanka Romana Tomc, Šarec po zavrnitvi govora v Evropski parlament nadaljuje s potezami, ki zmanjšujejo mednarodni ugled Slovenije, saj s predlogom Lenarčiča »ambicije slovenske vladne politike v EU postavlja na uradniški nivo«, kar je po njenem mnenju slab signal pred predsedovanjem Slovenije v EU. Zanimivo je, da so mnenja, ki prihajajo iz povsem druge ideološke smeri, zelo podobna. Poslanec Levice Franc Trček je odločitev o Lenarčiču komentiral, da gre za »premalo politično in državniško ime za zahtevne čase, v katerih je EU«. A po svoje je diplomatska zadržanost slovenskih poslancev iz Evropske ljudske stranke tudi pričakovana, saj bodo morali po izvolitvi komisarja z njim tudi sodelovati. Ne glede na to pa je na račun Tomčeve padlo kar precej kritik, češ če bi Šarec predlagal politično ime, pa spet ne bi bili zadovoljni.

Janez Lenarčič, po izobrazbi pravnik, sicer ni zelo znano ime v slovenski javnosti, saj vsaj doslej ni deloval v politiki, pač pa zgolj v diplomaciji. Leta 1992 je po diplomi na pravni fakulteti v Ljubljani postal karierni diplomat na ministrstvu za zunanje zadeve, deloval je tudi v stalnem predstavništvu Slovenije v OZN, od leta 2000 dalje pa je bil povezan s tedanjim predsednikom vlade Janezom Drnovškom in njegovim naslednikom Antonom Ropom, saj je bil zaposlen tudi kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, nato pa je odšel v predstavništvo OVSE. Med »temnimi lisami«, ki bi lahko motile dogmatično jedro tranzicijske levice, pa je verjetno predvsem dejstvo, da je bil leta 2006 v času vlade Janeza Janše imenovan na mesto državnega sekretarja za evropske zadeve in za vodjo delovne skupine za pripravo slovenskega predsedovanja EU, kar pomeni, da je v času prvega predsedovanja Slovenije v EU igral pomembno vlogo – in to v času »desne« vlade.

Kako je bodoči evrokomisar pred petimi leti zamižal na obe očesi

Zagotovo je nominacija Lenarčiča, ki jo je sprožil Šarec, vsaj na prvi pogled močno zamajala vladno koalicijo, kar daje vtis, da je Šarec spet potegnil odlično kadrovsko potezo in na občutljivo funkcijo evropskega komisarja predlagal človeka, ki naj ne bi bil politično obremenjen, nekateri simpatizerji opozicijske »desne sredine« pa so se celo veselili, da bo v Evropski komisiji človek, ki je delal tudi za prvo Janševo vlado. A stvari še zdaleč niso tako preproste. V uredništvo Demokracije smo dobili informacijo, ki dokazuje, da je Šarčev predlog »apolitičnega« kandidata dejansko še kako problematičen. Informacija pa je povezana z dejstvom, da je Lenarčič po izteku šestmesečnega obdobja slovenskega predsedovanja EU znova odšel na OVSE, kjer je bil direktor Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), tam je ostal do septembra 2014, nato pa se je spet vrnil v kabinet predsednika vlade – tokrat k Miru Cerarju, pri katerem je bil Lenarčič državni sekretar za področje zunanjih in evropskih zadev, v stalno predstavništvo EU pa je odšel leta 2016, ko je svoj mandat tam zaključil Rado Genorio.

Za kaj gre? Ko je bil predsednik SDS Janez Janša v zadevi Patria leta 2014 pravnomočno obsojen (seveda je bila šele kasneje ta sodba razveljavljena), je odšel tudi na prestajanje kazni – to je bilo 20. junija 2014, predčasne parlamentarne volitve pa so bile samo tri tedne kasneje. Deset dni po Janševem prihodu na Dob je tedanji vodja Odbora 2014 Damir Črnčec, sedaj državni sekretar pri Šarcu, poslal pismo na ODIHR kot na eno izmed najbolj pristojnih in kvalificiranih mednarodnih teles za ocenjevanje skladnosti volitev z načeli demokratične in pravne države – v pismu je predstavil razmere v Sloveniji in pozval, da se k nam nemudoma napoti opazovalce. Zanimivo je, da je organ, na katerega je Črnčec napisal pismo, tedaj vodil – Janez Lenarčič. Povedano natančneje: Lenarčič je prav tedaj zaključeval svoj mandat in tri dni kasneje predal posle nasledniku. Vendar pa je ob tem zanimivo, da se je ODIHR v dosedanjem obdobju obstoja pogosto ukvarjal z volitvami v Sloveniji, o predčasnih volitvah v letu 2014, za katere se je takrat že v naprej zelo dobro vedelo, v kakšnih okoliščinah potekajo, pa nikoli ni objavil ničesar. Kot je razvidno s spletne strani, se urad leta 2014 z volitvami v Sloveniji sploh ni ukvarjal (TUKAJ), ne glede na to, da je bil Lenarčič k temu celo pisno pozvan.

Državni sekretar v Šarčevem kabinetu Damir Črnčec je leta 2014 pisal Lenarčiču, ko je bil slednji vodja urada OVSE za človekove pravice, vendar brez uspeha. Danes sta oba "na isti strani"... (foto: STA)

Bržkone je Lenarčič svojo ignoranco dobro vnovčil ob vrnitvi v domovino, saj je že septembra 2014 postal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, takrat je bil to Miro Cerar, sedaj zunanji minister. Vendar pa je zanimivo, kar je o Lenarčiču zapisal dobro obveščeni (para)državni portal Siol.net, ki omenja nekaj bistvenih točk iz Lenarčičevega porekla. Najprej to, da je bil njegov oče Andrej Lenarčič na volitvah leta 1992 izvoljen za poslanca na listi Jelinčičeve SNS, nato pa je po razkolu, ki je nastal zaradi Jelinčičeve podpore Janezu Drnovšku, zapustil stranko in (p)ostal samostojni poslanec, sicer pa velja tudi za rednega bralca Demokracije, ki se rad odzove tudi s kakšnim pismom. Kot drugo pa Siol navaja, da je bil Lenarčič v igri za komisarski položaj že leta 2014, vendar je Cerarjeva vlada nato predlagala Violeto Bulc, ki je v tej vladi zelo kratek čas kot ministrica vodila resor za kohezijo in strateške projekte. Tudi takrat so koalicijske partnerice negodovale zaradi predloga in enostranske odločitve vladajoče SMC, vendar so jo na koncu vseeno podprle, Bulčevo pa je v vladi nasledila manj izpostavljena Alenka Smrkolj.

Vprašljiva vloga Igorja Mallyja

Vendar pa Siol tudi navaja, da je Lenarčič v Cerarjevem kabinetu tesno sodeloval z Igorjem Mallyjem, ki sedaj opravlja isto funkcijo v kabinetu predsednika vlade, kot jo je prej Lenarčič pri Cerarju. Letos maja je Mally na tej funkciji nasledil Romana Kirna, ki je odstopil. Prav Mally, ki je bil državni sekretar že v Cerarjevem kabinetu (po odhodu Lenarčiča v Bruselj), pa naj bi bil tisti, ki je Šarcu svetoval, da se odpove govoru v evropskem parlamentu, kar je očitno Kirna spravilo v obup. V tem času, odkar Šarec vodi vlado, pa je bil Lenarčič v Bruslju in je spremljal vse naše državnike in ministre na najpomembnejših uradnih in neuradnih sestankih, med drugim tudi aktualnega predsednika vlade Marjana Šarca. »Ta naj bi tako že imel priložnost, da spozna njegovo delo, in se je zato tudi odločil zanj. Na tem položaju je Lenarčič dobil tudi vpogled v drobovje delovanja EU,« navaja portal Siol.net.

Seveda pa se postavlja vprašanje, kdo je bil tisti, ki je Šarcu predlagal Lenarčiča - ali je bil to Črnčec ali Mally ali pa kar oba skupaj. Namreč, po neki logiki bi moral Črnčec, ki je v kabinetu predsednika vlade uradno zadolžen za varnostna vprašanja (dejansko pa ima precej bolj vplivno funkcijo nekakšnega »doktorja Rasputina«, saj pozna številne skrivnosti opozicije), odsvetovati to izbiro glede na zelo mlačen odziv ODIHR na slovenske parlamentarne volitve leta 2014. A kot vemo, je Črnčec v tem času naredil – vsaj na zunaj – velik preobrat in sedaj dejansko predstavlja ključnega tehničnega svetovalca Šarčeve vlade pri javnomnenjskem »sesuvanju« opozicije. Tako naj bi Šarčev predlog za imenovanje evrokomisarja (in to celo v nasprotju s pričakovanju nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki si želi spolno uravnotežiti sestavo EK) tisti, ki naj bi prisilil v molk opozicijo in hkrati navdušil javnost, češ za Bruselj predlagamo strokovnjake in ne politike. Ta Šarčev »hat trick«, ki ga je sicer pospremilo nekaj nerganja iz koalicijske SD, naj bi okrepil javnomnenjski položaj vlade, saj velika večina javnosti ne ve, kaj se v resnici dogaja v ozadju, hkrati pa se tudi ne vznemirja preveč zaradi diplomatskih spodrsljajev predsednika vlade – posledice le-teh pa se bodo čutile dolgoročno, ko bo Marjan Šarec že del zgodovine. Vsekakor pa je še kako pomenljivo, da sta se sedaj na isti strani znašla Črnčec in Lenarčič…

nazaj na vrh