Dr. Valentin Inzko: Število ilegalnih prestopov meje s Srbijo in Črno Goro raste, kar pomeni, da se je odprla nova migrantska pot čez BiH!

  • Napisal  Metod Berlec
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Predsednik NSKS in visoki predstavnik EU za BiH koroški Slovenec dr. Valentin Inzko Foto: OHR Predsednik NSKS in visoki predstavnik EU za BiH koroški Slovenec dr. Valentin Inzko Foto: OHR

O položaju Slovencev na avstrijskem Koroškem in stanju v Bosni in Hercegovini smo se pogovarjali s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev in visokim predstavnikom Evropske unije za Bosno in Hercegovino, koroškim Slovencem dr. Valentinom Inzkom. 

Gospod Inzko. Naj se v drugem delu intervjuja na kratko dotakneva še vašega dela na mestu visokega predstavnika Evropske unije za Bosno in Hercegovino. Kaj ta vaša funkcija pomeni v praksi? Kakšne pristojnosti imate?

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti ima zelo obsežna pooblastila, s katerimi lahko na primer razveljavi ali uveljavi zakone in odstrani s funkcije določene politike. To so t. i. bonnska pooblastiala, ki so jih moji predhodniki izkoristili okoli 800-krat, od česar je bilo 200 ukrepov usmerjenih proti politikom. Službo so morali zapustiti recimo tudi trije državni predsedniki. Dejstvo pa je, da se zadnjih nekaj let ta pooblastila ne izvajajo več.

Kako politično Bosna in Hercegovina sploh funkcionira? Vemo, da je po daytonskem sporazumu iz leta 1995 to upravno zelo zapletena, nefunkcionalna država, ki je razdeljena na Federacijo BiH in Republiko srbsko ter potem kantone.

Izhodišče ob podpisu mirovnega sporazuma je bilo, da so Bošnjaki hoteli rešiti državo, Srbi so želeli svojo entiteto znotraj BiH, Hrvati pa so dobili kantone, od katerih imajo nekateri hrvaško večino. Vsak je torej dobil nekaj. Glavni cilj Daytona leta 1995 ni bil ustvariti idealne države, temveč ustaviti vojno. V tem smislu je daytonski mirovni sporazum zelo dober, saj je zagotovil mir. 

Vemo, da v Republiki Srbski latentno obstaja zahteva po priključitvi Republiki Srbiji, na drugi strani pa si tudi Hrvati želijo, da bi imeli svojo entiteto … 

To drži in politiki tega niti ne skrivajo več. Gre za zelo nevarne ambicije, ki, če bi se nekdo odločil za njihovo izvedbo, lahko pripeljejo v zelo resno nestabilnost oziroma konflikt.  

V osrednjem delu med Bošnjaki pa je vse bolj navzoč tudi islamski ekstremizem. Nedavno je imel v Sarajevu svoje predvolilno zborovanje turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Nekako se zdi, da je s tem Bosna postala izhodišče za nadaljnji prodor islama v Evropo!

Sam bi omenjeni dogodek bolj povezal s politiko in ne z vero. Kar zadeva bosanske muslimane, moram reči, da se počutijo in so avtohtoni Evropejci. Kadar razmišljajo o neki drugi državi, skoraj vsi razmišljajo o Zahodu kot o prostoru blaginje in odhajajo na Zahod, da bi si ustvarili boljše življenje.

Islamski ekstremizem v Bosni in Hercegovini večina muslimanov zavrača tako kot vsi drugi narodi. Je pa iz Bosne v Sirijo odšlo približno 300 tako imenovanih borcev za Islamsko državo, tako da potencialnega pojava radikalizacije ne smemo podcenjevati.

V zadnjem času je v Bosni vse več ilegalnih migrantov in s tem povezanih problemov ter incidentov. Odpira se t. i. mošejska pot, ki teče čez Bosno prek Velike Kladuše in Hrvaške v Slovenijo. Kako je s tem? Očitno so zadeve precej alarmantne.

Točno število migrantov je težko oceniti, bilo jih je med 3000 in 5000. Število ilegalnih prestopov meje s Srbijo in Črno Goro raste, kar pomeni, da se je odprla nova migrantska pot čez BiH. Večina jih hoče naprej v Zahodno Evropo. Ta čas se zdi, da so stvari pod nadzorom, vendar pa je jasno, da BiH zaradi svojega kompleksnega sistema vladanja in pomanjkanja finančnih sredstev lahko hitro zaide v težave pri soočanju z migrantskim vprašanjem …

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh