Dr. Milan Zver v novi Demokraciji o spornih migrantskih kvotah v Evropski uniji: Varnost ima prednost!

  • Napisal  dr. Milan Zver
Dr. Milan Zver, poslanec v Evropskem parlamentu Dr. Milan Zver, poslanec v Evropskem parlamentu Foto: EU

V preteklih mesecih sem bil kot evropski poslanec in vodja Slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v rednih stikih z Evropsko komisijo glede nepravilnostih v NLB; komisijo sem pozival, naj jo prisili k spoštovanju mednarodnih zavez in poštenemu upravljanju.

Evropsko javnost glede na javnomnenjske raziskave zadnji dve leti najbolj skrbita terorizem in nezakonite migracije.

Sporne obvezne kvote preseljevanja beguncev po Evropski uniji

Na problem se je treba odzvati s proaktivno politiko, s katero se bodo preprečevali razloge, zaradi katerih nastajajo. Ni pravično, da delovni migranti oziroma osebe, ki niso upravičene do mednarodne zaščite, zasedajo mesta tistih beguncev, ki pomoč potrebujejo. Poleg tega pa moramo predvsem poskrbeti, da bosta državljanom zagotovljeni temeljni pravici, kot sta varnost in dostojanstvo.

Sem eden tistih pobudnikov iniciative, ki opozarja na nekatere sporne določbe glede obveznega preseljevanja iskalcev azila in sankcioniranja držav članic, kolikor ne sprejmejo prosilcev za azil. Najbolj sporna točka predlagane reforme, dublinske uredbe, je prav mehanizem obveznega preseljevanja iskalcev azila v države članice, v skladu s katerim naj bi bilo v vsako državo članico preseljeno določeno število prosilcev za azil. Strukturiran sistem preseljevanja predvideva uvedbo avtomatiziranega sistema, ki bi konstantno spremljal število prošenj za azil in preverjal, ali je v primeru katerekoli države članice število prošenj preseženo. Presežno število prosilcev za azil bi razvrstili po drugih državah članicah glede na posebne kriterije, državo članico, ki ne bi sprejela prosilcev za azil, pa bi kaznovali z omejitvijo pomoči iz evropskih strukturnih skladov. Sporne so tudi določbe o sponzorstvu, ki omogočajo nevladnim organizacijam v posameznih državah članicah sponzoriranje prosilcev za azil, kar pomeni, da jim omogočijo preselitev in bivanje v posamezni državi članici.

Do sedaj v Evropskem parlamentu še ni bilo široke parlamentarne razprave o omenjenih spremembah, zato sem tem spremembam nasprotoval z glasom proti podelitvi mandata evropskemu parlamentu za pogajanje s takšnimi izhodišči. EU ima enega najbolj velikodušnih azilnih sistemov na svetu. Odobritev statusa mednarodne zaščite v državah članicah EU pa v praksi mnogokrat privede do stalne naselitve v EU. Ukrepe je treba sprejemati tudi v skladu s temeljnim načelom EU, tj. načelom sorazmernosti.

Na novembrskem zasedanju evropskega parlamenta sem glasoval tudi proti odstavku Resolucije o strategiji EU-Afrika, ki ne predvideva pogojevanja radodarne evropske razvojne pomoči afriškim državam. Evropska unija in Afrika imata skupni interes in odgovornost za migracije, zato bi morala biti finančna podpora Evropske unije Afriki odvisna tudi od uspešnosti Afrike pri omejitvi množičnega nezakonitega preseljevanja ljudi. Šele tako bomo lahko sistemsko reševali problem migracij.

Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji, ki vsebuje tudi posebno evropsko prilogo.

nazaj na vrh