Dr. Milan Zver: Svoboda in varnost sta komplementarni vrednoti, obe sta v Evropi ogroženi!

  • Napisal  D. K., M. B.
Milan Zver na konferenci Milan Zver na konferenci Foto: Bojan Mijatovič/Demokracija

Poslanec v Evropskem parlamentu in podpredsednik SDS dr. Milan Zver je v sodelovanju z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika in Israel Public Diplomacy Forum (IPD) 17. novembra 2017 v Muzeju slovenske osamosvojitve v Ljubljani organiziral odmevno mednarodno konferenco z naslovom Varnost in demokracija.

Na konferenci so poleg dr. Zvera s svojimi prispevki sodelovali izraelski profesor in direktor IPD Foruma Eytan Gilboa (spregovoril je o terorizmu po porazu Islamske države), vodja oddelka za arabske in islamske študije na Univerzi v Tel Avivu prof Uriya Shavit (predaval je o boju proti nasilni radikalizaciji med migranti), predsednik Odbora za obrambo pri Strokovnem svetu SDS, predsednik združenja VSO in nekdanji minister za obrambo Aleš Hojs (spregovoril je o slovenski varnostni situaciji in eksistenčnem problemu premajhne slovenske rodnosti) in svetovalec generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje ter nekdanji direktor vojaške obveščevalne službe Boštjan Perne, ki je analiziral je stanje v Siriji in Iraku po propadu Islamske države, trenutno stanje v Libiji in je spregovoril o možnih prihodnjih konfliktih v državah severne Afrike in Bližnjega vzhoda ter njihov vpliv na Evropsko unijo.

Dr. Milana Zver: »Pogosto se vzpostavlja teoretična dilema v kateri se svobodo postavlja nasproti varnosti v smislu izberi eno, a pusti drugo. Toda stvarnost je drugačna. Dejstvo je, da svoboda, ki velja za najvišjo vrednoto zahodne civilizacije kakor tudi demokracija, ki predstavlja nek sistemski okvir, da se svoboda lahko sploh uresniči, potrebuje za svojo egzistenco prav varnost. Svoboda in varnost sta torej komplementarni vrednoti, obe sta v Evropi ogroženi. Vse od konca hladne vojne varnosti v Evropi niso posvečali posebne pozornosti. Nastala je varnostna praznina. Posledice čutimo še posebej danes, ko so ogrožene sloboda, demokracija, tudi naš evropski način življenja. Nekaj zagotovo. V prihodnosti moramo več delati na Evropi, ki tudi varuje. To od politike pričakujejo tudi državljani, tako kažejo ankete. Koncept varnostne unije je relativno nov koncept. V praksi pa se šele vzpostavlja s prvimi formalno pravnimi okvirji, začetnimi akcijskimi načrti in novimi skupnimi strukturami.«

»Govorim o evropski ravni. Ne bom povedal ničesar novega. Poudarjam da je hitrejše nastajanje varnostne unije spodbujeno s pogostejšimi terorističnimi napadi v Evropi in tudi drugod. Z novim konceptom varnostne unije se pokuša doseči večja učinkovitost boja proti terorizmu v Evropi. Pomembno da je optimalno izrabijo vsi potenciali, ki jih imajo države članice in unija na tem področju in ti potencijali niso majhni. Če se v prihodnje poveča zaupanje med naciaonalimi varnostnimi politikami, če se izboljša koordinacija potem se bo zagotovo povečala tudi unčinkovitost ozirom odzivnost in s tem tudi odpornost držav in unije na tem področju. A terorizem ne pozna meja. Zato morajo nacionalne politike nemoteno in avtomatično sodelovati, horizontalno in vertikalno v skupnih akcijah unije. Nacionalni organi morajo narediti korak naprej in misliti in delati evropsko, saj gre za skupen izziv. Kar 82 % evropskih državljank in državljanov prepoznava varnost kot skupen izziv, kot skupen problem. Znano je da varnost najbolj ogrožajo ravno nezakonite migracije in pa terorizem. Varnostno obveščevalne službe v uniji so dokaj uspešne pri zbiranju informacij, slabše so pri izmenjavanju le-teh. Najslabša pa je tretja raven, to je analiza in načrtovanje skupnega odziva. Kljub temu varnostna unija deloma že funkcionira. Vsak dan se prepreči v povprečju 20 terorističnih napadov. 20. Tudi zaradi boljšega sodelovanja med varnostno obveščevalnimi službami in policijami držav članic. Še naprej moramo izboljševati skupno odzivnost in varstvo unije. Predpogoj so skupni operativni in praktični ukrepi kot npr. skupno obravnavanje tujih terorističnih borcev, preprečevanje radikalizacije, uveljavljanje kazenske zakonodaje na tem področju, povečanje podatkovnih zbirk in informacijskih sistemov. Prav tako je potrebno okrepiti evropski center za boj proti terorizmu, ki mora postati obveščevalno središče za odkrivanje, pregon in operativne načrte. Teroristom je nujno potrebno zmanjšati možnost dostopa do orožja in eksplozivov.«

»Precej pomemben je tudi akcijski načrt za boj proti financiranega terorizma, ki državam članicam pomaga okrepiti odkrivanje in preprečevanje pretoka sredstev do terorističnih organizacij. To je še posebej pomembno za Slovenijo oziroma glede na afero, ki bo verjetno tudi omenjena danes na naši konferenci je to izjemno pomembna naloga Evropske unije. Torej na operativni ravni je potrebno bolje zavarovati ključno infrastrukturo zlasti javne prostore, ki so pogosto destinacija napadalcev. Vendar notranje varnostne aktivnosti niso dovolj. Evropska unija mora nujno skleniti protiteroristična partnerstva s tretjimi državami, še posebej v sosedstvu npr. tistimi na Balkanu. V mnogih državah že obstajajo specializirane agencije katerih poslanstvo je skupna varnost. Tu v Ljubljani delujejo takšne agencije, ki bi lahko bile v veliko pomoč EU koordinatorjem v boju proti terorizmu. V EU imamo trenutno dva naslovnika, ki se s tem ukvarjata, v bodoče pa bi bilo dobro, če bi izoblikovali en sam organ, ki bi se s tem ukvarjal. V okviru centra za boj proti terorizmu pri Europolu se pripravljajo akcijski načrti za povečanje odpornosti EU na teroristične napade različnih oblik. Načrtuje se vzpostavitev varnostne mreže EU, med drugim tudi za boj proti radikalizaciji na spletu. Komisija tudi predlaga, da se ustanovi evropska preiskovalna komisija.«

V EU želimo narediti vse, kar je v naši moči, da ohranimo svobodo in naš način življenja, a zaenkrat stvari potekajo prepočasi; za vzpostavitev pametne zunanje meje smo rabili osem let. Pet let bojevanja z levico v evropskem parlamentu, ki preprečuje sprejem ustrezne zakonodaje in ukrepov in še tri leta pogajanj z različnimi institucijami. Tukaj bi se lahko zgledovali po ZDA in še zlasti Izraelu, ki permanentno živi v takšni situaciji, je ob koncu svojega predavanja dejal Zver. Omizje se je zaključilo z vprašanji predavateljem, ki so opozorili, na nevarnost islamskega radikalizma in dejstvo, da ga Evropa ne sme podcenjevati. Hkrati se Evropa ne sme sramovati svojih krščanskih korenin, na katerih je nastala.

Spomnimo. Strokovnjaki o Bližnjem vzhodu, dr. Eytan Gilboa, dr. Uriya Shavit in Daniel Cohen so preko serije gostujočih predavanj v Ljubljani odprli aktualne teme o varnosti na Bližnjem vzhodu, tristranskega odnosa med EU, ZDA in Izraelom ter spregovorili o programih proti radikalizaciji in nasilju v Evropi. Pogovor z Danielom Cohenom boste lahko prebrali v četrtkovi reviji Demokracija, prav tako pa povzetek zgoraj predstavljene mednarodne konference v prostorih VSO.

Ljubljano so obiskali predstavniki izraelskega foruma za javno diplomacijo, ki so na dvodnevnih predavanjih odprli vprašanja boja proti muslimanski radikalizaciji, moderne islamske teologije in zakonodaje ter se posvetili spletni varnosti in terorizmu skozi kontekst vojske. Svoje znanje in poglede so predstavili dr. Eytan Gilboa, predsednik in akademski direktor izraelskega foruma za javno diplomacijo, dr. Uriya Shavit, izredni profesor islamskih študij in vodja oddelka za arabske in islamske študije na Univerzi Tel Aviv in Daniel Cohen, vodja strateškega programa na Inštitutu The Abba Eban za mednarodno diplomacijo.

Priznan strokovnjak s področja politike ZDA na Bližnjem vzhodu in predsednik izraelskega foruma za javno diplomacijo, dr. Eytan Gilboa, je izpostavil nestabilnost odnosov med Izraelom in drugimi državami na Bližnjem vzhodu, kar povzroča negotovost in nemir na Bližnjem vzhodu. Dotaknil se je tudi pojava terorizma po porazu t. i. islamske države, saj naj bi ISIS prinašal občutek enotnosti skupinam v Siriji z rekrutacijo privržencev ustvarjanja islamskega cesarstva.

Glavne programe proti radikalizaciji in nasilju v Evropi ter njihove omejitve je predstavil dr. Uriya Shavit, spregovoril pa je tudi o sociologiji muslimanskih manjšin na Zahodu, moderni islamski teologiji in zakonodaji ter terorizmu po porazu samooklicane islamske države. O terorizmu in spletni varnosti  je skozi kontekst vojske in vpliva na nacionalno varnost spregovoril tudi Daniel Cohen. V sklopu predavanj je izpostavil primerjalno analizo o tem, kako so se ZDA, EU in Izrael soočili z izzivi spletne varnosti s pomočjo zakonov in predpisov, opozoril pa je tudi na pomen in ovire pri uvajanju državnih predpisov o spletni varnosti za civilno javnost.

nazaj na vrh