7.9 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Dr. Matjaž Steinbacher za Demokracijo: Za jakost okrevanja je pomembno, kdaj bo prišlo do normalizacije gospodarske aktivnosti in kaj se bo zgodilo z epidemijo, ko bo znova vzpostavljena družbena aktivnost.

Z ekonomistom dr. Matjažem Steinbacherjem smo se pogovarjali o dogajanju, povezanem s pandemijo novega koronavirusa, in ekonomskih posledicah, ki jih ta prinaša za Slovenijo, Evropo in svet.

 

DEMOKRACIJA: Gospod Steinbacher, pred dobrim desetletjem ste skupaj s svojima bratoma Mitjo in Matejem izdali knjigo V svetu kapitalizma – o morali, vrednotah in trgu. Se je vaš pogled na svobodni tržni sistem v tem desetletju kaj spremenil?

STEINBACHER: Ne! Svobodni tržni sistem deluje odlično. Nikakor ne popolno, ampak samo odlično. In odlično deluje zato, ker daje vsakemu posamezniku obilo spodbud, da je pri svojem delu učinkovit in uspešen in ljudje to s pridom izkoristijo v zadovoljstvo vseh. Ne deluje pa popolno v smislu, da bo izpolnil vse želje posameznika oziroma vseh nas. A pričakovati od nekega sistema te vrste popolnost bi bilo utopično in v končni fazi za ljudi tudi pogubno. Pogosta kritika tržnega sistema je, da med ljudmi ustvarja ekonomske razlike, kar drži. Sistem bi bil nepošten, če tisti, ki je bodisi nekaj iznašel, je pri svojem delu uspešnejši od drugega, bodisi je od kolega marljivejši ali pa ima navsezadnje več sreče od njega, ne bi bil tudi bolje nagrajen od njega. Zakaj le bi tržnemu sistemu te vrste meritokratorne pravičnosti zamerili do te mere, da bi se mu kar odrekli in ga zamenjali za nekaj, kar bo ob slabšem standardu temeljilo na izkoriščanju uspešnih? Ob vsem bogastvu dobrin, ki jih prinaša svobodni tržni sistem, je njegova vrlina ta, da nikomur vnaprej ni odvzeta možnost, da je uspešen in navsezadnje tudi bogat, kot tudi ta, da je tržni sistem zelo dinamična interakcija, ki vključuje tako rekoč vse ljudi, zaradi česar v takšnih okoljih ni bogat le neki posameznik, ampak blaginjo doživljajo vsi člani družbe. V času splošne blaginje morda teže vidimo vse to, ker se nam imeti vedno boljše dobrine, polno zaposlenost, gospodarsko učinkovitost, visoke plače in na splošno delujoč gospodarski sistem zdi samoumevno. Neredko se tako zgodi, da so največji kritiki svobodnega tržnega sistema ravno tisti, ki njegove sadove v največji meri tudi uživajo.

DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na svobodno družbo danes v času novega koronavirusa?

STEINBACHER: Za zajezitev širjenja pandemije novega koronavirusa smo tako rekoč čez noč celotno družbeno dogajanje po svetu preprosto ustavili, drastično omejili gospodarsko aktivnost in se pozaprli vsak v svoj dom, tako da o svobodni družbi v njenem najbolj elementarnem pomenu besede seveda ne moremo govoriti. Na tak način bi razpravo o svobodni družbi opremili z retoriko, ki pritiče mirnodobnemu obdobju, kar v zdajšnjih razmerah ni primerno niti korektno.

Pa vendar, če pogledamo skozi prizmo trenutnega konteksta, ko nam, dajmo reči, preti nevarnost smrtonosnega virusa, bi lahko rekli, da je za omilitev škode človeških življenj omejitev svobode nujno potrebna. Morebiti se komu utegne zdeti kak ukrep pretiran ali pa se bo tudi izkazal za takšnega, ampak v teh razmerah je omejevanje svobode edini logični ukrep za zajezitev širjenja epidemije. Je edini delujoč način. In tega so sprejeli tako rekoč povsod po svetu, kar takšnemu omejevanju svobode daje ustrezno mero legitimnosti, saj prav to govori o tem, da se v posameznih okoljih svobode ne omejuje z nameni zlorabe, diskriminacije ali teroriziranja. In tudi ljudje vse te skrajne ukrepe laže sprejmejo, če vidijo, da se izvajajo tudi v okoljih, ki veljajo za ekonomsko svobodne in imajo tudi izjemno dolgo tradicijo izvajanja demokratičnih načel.

DEMOKRACIJA: Kako pa kot ekonomist gledate na zdajšnjo krizo? Povsem očitno je, da pandemija izredno negativno vpliva na svetovno gospodarstvo. Ameriški bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju skrčil za 4,8 odstotka.

STEINBACHER: Še bolj impozanten je podatek o zvišanju števila brezposelnih v ZDA, ki se je samo v marcu zvišalo za vrtoglavih 25 milijonov ljudi. Po vseh standardih se bo pokazalo, da je koronavirusna kriza edinstvena. Gre namreč za nekaj, kar se do sedaj še ni zgodilo, pa smo v zadnjih nekaj desetletjih preživeli že kar nekaj kriz. S pritiskom na gumb smo celotno družbeno dogajanje v trenutku postavili v stanje hibernacije. To je povzročilo kombinacijo šoka s ponudbene strani kot posledice zaprtja tovarn in motenj preskrbovalnih poti in šoka s povpraševalne strani, saj so ukrepi za preprečitev širjenja virusa, kot sta karantena in zaprtje trgovin, pripeljali do drastičnega znižanja potrošniških aktivnosti ljudi, tvegamo pa tudi, da se bo oboje izkazalo tudi v bančnih bilancah, ko niti podjetja niti ljudje ne bodo mogli poravnavati svojih bančnih obveznosti. Bojim se, da trenutne številke o padcu gospodarske aktivnosti niso dokončne in da nas najhujše čaka v drugem četrtletju, ki vključuje obdobje, ko je bilo izvajanje karantene najintenzivnejše. Nihče si ne zatiska več oči pred dejstvom, da je pred nami zelo močna recesija, katere posledice bodo občutno presegle ekonomsko škodo iz zadnje finančne krize.

(Celoten pogovor si lahko preberete v novi številki Demokraciije.)

………………

Izbrali smo drugačen pristop, pomagajte podpreti Demokracijo.

V ozračju politične korektnosti in ekonomske negotovosti prihodki od oglasov komaj zadoščajo za ohranitev neodvisnega in svobodnega glasu revije in spletne strani Demokracije. V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Če prebirate naše članke, vas prosimo, da nas podprete z donacijo, ki bo zagotovila, da nas boste lahko še naprej spremljali in brali. TUKAJ.

Hvala Vam.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine