Dr. Matevž Tomšič: Vlada pod vodstvom Šarca, ki bi jo sestavljalo pet, šest strank, bi bila še bistveno bolj disfunkcionalna in manj operativna, kot je bila Cerarjeva vlada!

Sociolog prof. dr. Matevž Tomšič je predavatelj na FUDŠ v Novi Gorici. Sociolog prof. dr. Matevž Tomšič je predavatelj na FUDŠ v Novi Gorici. Veronika Savnik

O aktualno-političnem dogajanju smo se pogovarjali s sociologom in predavateljem na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, prof. dr. Matevžem Tomšičem.

Gospod Tomšič, za nami so državnozborske volitve. A še prej bi vas vprašal, kako ocenjujete predvolilno kampanjo in tokratno medijsko poročanje? Smo bili tokrat priče nekoliko bolj normalni volilni kampanji? Kakšno vlogo so imeli pri tem mediji?

Letošnja predvolilna kampanja je imela nekako dve fazi. Na začetku je bila precej mirna, da ne rečem anemična, potem pa se je v zadnjih štirinajstih dnevih dejansko zelo intenzivirala. V zadnjih dveh tednih so se zgodili tudi tisti ključni premiki, ki so privedli do razmerja sil, kakršno se je izrisalo na volitvah. Kar pa zadeva medijsko poročanje, je treba poudariti, da so bili mediji v vseh dosedanjih volilnih kampanjah relativno pristranski, saj so vedno favorizirali levico. Tokrat pa je bilo to še bolj izrazito, saj niti iluzije nekakšne uravnoteženosti niso poskušali več ustvarjati. Vsi osrednji mediji so se neposredno postavili v službo tranzicijske levice oziroma globoke države, kot ji lahko rečemo. Se pravi botrov, ki obvladujejo slovensko tranzicijsko levico iz ozadja. Pri tem je treba opozoriti, da je podobno delovala tudi nacionalna radio-televizija, ki bi že po zakonu morala biti nepristranska. Smo pa lahko tako na radiu kot na televiziji in na MMC zasledili izjemno pristranske prispevke, ki so bili za nacionalno televizijo neprimerni. Veliko je bilo govora o populizmu, domnevnem sovražnem govoru in podobnem, pri čemer se je to pripisovalo seveda samo eni politični strani. Očiten primer pristranskosti je bilo dejstvo, da določenih tem na soočenjih ali v medijih sploh niso odpirali, na primer problematike migracij, pa čeprav je bilo že v tistem času jasno, da se migrantski val znova krepi in da je to resen problem.

In zakaj so poskušali to tematiko vztrajno pomesti pod preprogo?

Zato, ker je to nekaj, kar bi tranzicijski levici nedvomno močno škodilo. Levica je tista, ki zagovarja politiko »odprtih vrat«, se pravi neomejenega priseljevanja ljudi iz tretjega sveta, od katerih jih večina prihaja iz islamskih dežel. Jasno je, da je ta politika dokazano zgrešena. In tudi velika večina Slovencev takšne politike ne podpira. Če bi bilo to jasno predstavljeno na soočenjih, bi seveda levica dobila še bistveno manj glasov, kot jih je sicer.

Kako pa ocenjujete izid državnozborskih volitev? Na eni strani prepričljiva zmaga Slovenske demokratske stranke in na drugi poraz strank, ki so zadnja leta sestavljale vladno koalicijo. In tretje dejstvo: Lista Marjana Šarca je krepko zaostala za SDS, saj je dobila veliko manj glasov, kot ji je po javnomnenjskih anketah kazalo še dva ali tri mesece prej.

Nedvomno je tu več momentov. Z izidi volitev je malokdo lahko resnično zadovoljen, malo katera stranka. SDS je po dolgem času resda spet zmagala, dosegla relativno zmago, a nima ustrezne večine v parlamentu, da bi lahko brez problemov sestavila vlado. Če se je SDS kot stranka precej dobro odrezala, kar se konec koncev odraža v relativni zmagi, pa t. i. pomladni pol, pomladne stranke, kot smo jim včasih rekli, ni dosegel dobrega rezultata. V državni zbor sta se spet uvrstili samo dve stranki iz tega pola. Desna sredina, ki jo v Evropi zastopa Evropska ljudska stranka, ima v državnem zboru le malo več kot tretjino poslancev. Tudi druge desnosredinske stranke oz. stranke, ki ne sodijo pod vpliv t. i. globoke države, se niso dobro odrezale. Predvsem je bil problem razdrobljenosti pri manjših desnih strankah. To, da se stara SLS, Kanglerjeva Nova ljudska stranka, Primčeva stranka Glas za otroke in družine in morda še Čuševi Zeleni niso med seboj povezali, je bila velika napaka. Če bi te stranke sklenile predvolilno koalicijo, bi po mojem prepričanju dokaj gladko prišle v parlament.

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh